Podjemne pogodbe – kdaj se lahko sklenejo?
Podjemne pogodbe – kaj so to? Kdaj se lahko sklenejo? Je delo prek podjemne pogodbe časovno omejeno? Kaj je še treba vedeti?
Registracija s.p. – hitro in enostavno na DATA točki!
Kaj je podjemna pogodba?
Gre za pogodbo, s katero naročnik pri izvajalcu naroči opravo določenih del, podjemnik pa se zaveže, da bo delo oz. dela opravil na dogovorjen način. Sklene se lahko za popravilo ali izdelavo stvari, pa tudi za fizično ali umsko delo. Za določena umska dela je sicer potrebno skleniti avtorsko pogodbo. Podjemna pogodba mora vsebovati tudi nekatere ostale podrobnosti. Na primer rok izvedbe, rok plačila ipd. Podjemna pogodba se lahko sklene za posamezno storitev ali za nedoločen čas. Sklene se lahko med dvema fizičnima oseba ali pa med pravno in fizično osebo. Fizična oseba lahko sklene tudi podjemno pogodbo s svojim delodajalcem. A to le za dela, ki so izven opisa njegovih delovnih nalog po pogodbi o zaposlitvi. Mimogrede, če bi potrebovali pomoč pri pripravi podjemne pogodbe, jo vam lahko pripravijo naši pravni svetovalci! Za ponudbo lahko pokličete na 01/600-1530 ali nam pišete na data@data.si.
Opravite informativni izračun plače z našim kalkulatorjem!
Ne sme se zamenjavati s pogodbo o zaposlitvi!
V praksi se velikokrat sliši, da je nekdo »zaposlen prek podjemne pogodbe«. Takšna dikcija ni pravilna. Podjemna pogodba je namreč pogodba civilnega prava. Pogodba o zaposlitvi pa je pogodba delovnega prava. To tudi pomeni, da se podjemna pogodba ne sme skleniti, če pri delu obstajajo elementi delovnega razmerja. Pri podjemni pogodbi se tako ne upošteva Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), kakor tudi ne kolektivne pogodbe. To pomeni tudi, da podjemniki niso upravičeni do dodatkov pri opravljanju dela (na primer dodatek za delo na praznike, dodatek za nedeljsko delo, dodatek za nočno delo ipd.). Podjemniku ne pripadata niti letni dopust ali regres. Podjemna pogodba pomeni tudi, da podjemnik ni upravičen do povračila potnih stroškov. Lahko pa se sicer z naročnikom dogovorita za izplačilo kilometrine za opravljene storitve po podjemni pogodbi.
Normirani s.p. 2023 – kakšen vpliv imajo dohodninske spremembe?
Podjemne pogodbe in organizacija dela
Podjemnik je pri delu samostojen ter odgovarja za rezultat dela in ni podrejen naročniku. Podjemnik si tudi sam organizira delo. Priskrbi si vse, kar potrebuje za delo (na primer stroje, orodje). Kdo pa priskrbi material, pa je stvar dogovora. Podjemnik mora upoštevati navodila naročnika ter mu tudi omogočiti nadzor nad potekom dela. Ta je drugačen kot v primeru delovnega razmerja, kjer nadzor vsebuje tudi disciplinsko oblast nad delavcem.
Preberite tudi – Kilometrina 2023 – kakšni zneski veljajo?
Kakšne so prednosti in slabosti podjemne pogodbe?
Podjemna pogodba ima tako prednosti in slabosti. Prednosti podjemne pogodbe so te, da lahko gre za legalno opravljanje skoraj kateregakoli dela. Ob tem pa lahko delo prek podjemne pogodbe opravljajo tudi redno zaposleni, brezposelni in študenti. Slabosti podjemne pogodbe pa so v obdavčitvi in šibki socialni varnosti. Podjemna pogodba oz. obdavčitev dela prek pogodbe je precej visoka. Stopnja obdavčitve, po kateri se izračuna akontacija dohodnine je namreč 25 % od davčne osnove. Naročnik podjemne pogodbe pa plačuje prispevek za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni ter prispevek za posebne primere zavarovanja po 20. členu ZPIZ-2, če prejemnik dohodka ni zavarovanec po 18. členu ZPIZ-2. Prejemnik dohodka (podjemnik) pa plačuje prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje ter prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in prispevek za zavarovanje za posebne primere po 20. členu ZPIZ-2, če prejemnik dohodka ni zavarovanec po 18. členu ZPIZ-2.
Mimogrede, z našim kalkulatorjem si lahko izračunate tudi vaš neto zaslužek, če opravljate delo prek podjemne ali avtorske pogodbe.
