Seštevanje prihodkov pri normirancih
Seštevanje prihodkov pri normirancih
Seštevanje prihodkov pri normirancih je ena izmed pomembnih novosti. Kako to poteka, pa pojasnjuje FURS. Zaradi sprememb zakonodaje normiranci v letu 2018 poslujejo nekoliko drugače. Med drugim morajo biti pozorni na spremenjene pogoje za obvezni izstop iz sistema normiranih odhodkov.
>>> Več o zakonodajnih spremembah, ki vplivajo na poslovanje normirancev, preberite v prispevku Normiranci v 2018 v dveh zakonih. Udeležite pa se lahko tudi našega izobraževanja Na kaj moram biti pozoren kot normiranec?.
[izobrazevanje type=”normiranec”]
Po novem seštevanje prihodkov pri normirancih
Z novelo Zakona o dohodnini (ZDoh-2S) je bil dopolnjen 48. člen tega zakona. Z njim so določeni primeri in prihodki iz dejavnosti drugih oseb, ki jih je treba prišteti prihodkom zavezanca za ugotavljanje prihodkovnega pogoja za vstop v sistem obdavčitve z normiranimi odhodki.
[svetovanjecta id=”2″ msg=””]
Pod enakimi pogoji se prihodki drugih oseb upoštevajo tudi v povezavi s pragom izstopa iz te obdavčitve, pojasnjuje Furs. Po novem lahko zavezanec ostane v sistemu obdavčitve normiranih odhodkov, če ima v dveh zaporednih predhodnih letih skupno do 300.000 evrov prihodkov.
Kdo so povezane osebe?
Povezane osebe so družinski člani ali katerakoli druge osebe, ki jih nadzira zavezanec (16. člen ZDoh-2).
Za družinskega člana se šteje zakonec zavezanca, prednik ali potomec zavezanca ali njegovega zakonca, zakonec prednika ali potomca zavezanca ali njegovega zakonca. Za zakonca se šteje oseba, ki živi z zavezancem v zakonski zvezi. Pa tudi oseba, s katero zavezanec živi v življenjski skupnosti, ki ima po zakonu enake pravne posledice kot zakonska zveza.
Družinski člani so tudi bratje in sestre. Oziroma polbratje in polsestre ter posvojenci in posvojitelji, partner/partnerica, s katerim zavezanec živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti.
Oseba pa nadzira drugo osebo, kadar ima lastniški delež ali pravico do lastniškega deleža v višini najmanj 25 odstotkov v obliki vrednosti vseh deležev ali v obliki glasovalne pravice na podlagi lastniških deležev v konkretni osebi.
>>> Ste ravnokar opravili postopek za odprtje podjetja? Da bo vaše poslovanje skladno z zakonodajo, se udeležite naše Abecede poslovanja.
[izobrazevanje type=”abeceda-poslovanja”]
Seštevanje prihodkov pri normirancih že v davčnem letu 2018
Sprememba zakonodaje se nanaša na primer vzpostavitve sheme poslovanja med zavezancem in določenimi drugimi osebami, z namenom, da se doseže izpolnitev pogojev za možnost ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Spremenjen 48. člen ZDoh-2 se uporablja že za davčno leto 2018.
Kot pojasnjujejo na Fursu, se prihodki povezanih oseb seštevajo, če je namen povezanosti ustvariti shemo, ki je ob upoštevanju vseh relevantnih dejstev in okoliščin nepristna. In je njen glavni namen pridobiti davčno ugodnost povezanih subjektov z vstopom v sistem ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.
Seštevanje prihodkov pri normirancih pa ne velja, če zavezanec dokaže, da glavni namen sheme poslovanja ni bil izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.
Furs navaja, da se pri tej presoji upošteva, ali shema poslovanja temelji na tehtnih ekonomskih razlogih ali pa je glavni namen njene vzpostavitve doseči ugodnejšo davčno obravnavo.
Velika verjetnost je, da bo seštevanje prihodkov pri normirancih veljalo, če gre za opravljanje istovrstne dejavnost med povezanimi osebami ali pa odvisnost zavezanca – normiranca od povezanega naročnika oziroma kupca. To se kaže tako, da normiranec pretežni del ali celotne prihodke ustvarja s poslovanjem s povezanimi osebami. Te pa davčno osnovo ugotavljajo z upoštevanjem dejanskih odhodkov.
Več primerov okoliščin, ki kažejo na tovrsten način poslovanja, Furs navaja v svoji publikaciji.
[wpsr_facebook]
