Vlada RS se je pohvalila, da so na področju gospodarstva in kohezije v šestletnem obdobju prihranki zaradi odprave administrativnih ovir vsako leto 13 milijonov evrov. Od teh 57 odstotkov prihranka oziroma 7,4 milijona evrov predstavlja odprava administrativnih bremen na področju poenostavitve vstopnih pogojev za opravljanje dejavnosti na trgu. Pri tem izpostavljajo uspešno deregulacijo poklica trgovca in trgovinskega poslovodje ter znižanje števila obrtnih dejavnosti, ki potrebujejo obrtno dovoljenje.
Dodajajo še, da je ukrep ukinitve obvezne objave letnih poročil v Uradnem listu prinesel 0,3 milijona evrov realiziranega prihranka na letni ravni, ukrep ukinitve obveznega članstva v Obrtno-podjetniški zbornici in deregulacija področja obrti pa 2,2 milijonov evrov prihranka letno (predvsem iz naslova znižanja izobrazbenih pogojev), razbremenitev na področju meroslovja s podaljšanjem rokov zamenjav merilnih naprav pa 0,9 milijona evrov realiziranega prihranka na letni ravni.
Poenostavitve vstopnih pogojev za opravljanje dejavnosti na trgu
V brošuri Znižanje zakonodajnih bremen v obdobju med 2009 in 2015, ki jo je pripravilo Ministrstvo za javno upravo, pišejo, da 57 odstotkov prihranka predstavlja ukrep Poenostavitev vstopnih pogojev za opravljanje dejavnosti na trgu, pri čemer je bilo 7,5 milijona evrov realiziranega prihranka na letni ravni. Pri tem izpostavljajo uspešno deregulacijo poklica trgovca in trgovinskega poslovodje ter znižanje števila obrtnih dejavnosti, ki potrebujejo obrtno dovoljenje iz 64 na 25.
Spomnimo, obrtna dejavnost je tista dejavnost, kjer gre za proizvodno ali storitveno dejavnost, na podlagi individualnih naročil, da se opravlja proizvodnja le v majhnih serijah ter da serijska proizvodnja ne obsega pretežnega dela dejavnosti in se opravlja trajno. Več najdete tukaj.
O tem, da minimalna stopnja izobrazbe (IV.) za opravljanje trgovinske dejavnosti ni več potrebna, smo že pisali. To pomeni, da lahko delo prodajalca opravlja vsakdo, ne glede na izobrazbo. To sicer ne velja za osebe, ki jim je za opravljanje prodaje določenega blaga predpisana minimalna stopnja izobrazbe z drugimi predpisi.
Odprava izobrazbenih pogojev trgovcev naj bi tako omogočila napredovanje delavcev v trgovskih podjetjih ter odpiranje manjših, tudi družinskih prodajaln. Trgovinska zbornica Slovenije je zadevo podprla in dejala, da tovrstni pogoji o izobrazbi niso predpisani v nobeni državi članici EU.
Na DATI smo pisali tudi o regulaciji poklicev in dejavnosti, ki naj bi jih vlada z novo zakonodajo osvežila do konca junija 2017. Regulacija poklicev in dejavnosti v Sloveniji je ena najbolj restriktivnih v Evropski uniji (EU), saj imamo kompleksne regulatorne postopke ter številne ovire pri vstopanju v dejavnosti. V pripravi je prenova zakonodaje iz tega področja, ki naj bi pripomogla k izboljšanju konkurenčnosti gospodarstva.
Ena iz seznama reguliranih poklicev in dejavnosti je tudi dimnikarska dejavnost, kjer pa se že obetajo spremembe. Doslej je bila izbira dimnikarja vezana na območja – Ljubljančan tako ni moral koristiti storitev mariborskega dimnikarja. Na ta račun je prihajalo do veliko omejitev svobode pri izbiri dimnikarske družbe, cenovne nekonkurenčnosti in tudi nižje kakovosti. Pripravlja se nova zakonodaja, ki bo dimnikarjem prinesla svobodno izbiro: peč bo lahko ometel kjerkoli po državi – izvajanje dejavnosti ne bo več omejeno na geografska območja. Prednost pomeni tudi priložnost za tiste, ki do zdaj niso mogli opravljati dejavnosti, da ob izpolnjevanju pogojev lahko vstopijo vanjo. Več najdete v Primite se za gumb, prihaja dimnikar – tudi iz Beltincev v Koper, če želite!
Vir: Brošura MJU