Ljudje veliko časa preživimo na delovnem mestu. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje človek v 40 letih delovne dobe v službi preživi vsaj četrtino svojega življenja oziroma več kot 8600 dni. Delovno mesto je torej vsekakor kraj, kjer je treba spodbujati zdrav način življenja. Zato ne preseneča zakonska določba, ki pravi, da mora vsak delodajalec pripraviti načrt promocije zdravja na delovnem mestu.
[izobrazevanje type=”varstvo-pri-delu”]
Promocijo zdravja na delovnem mestu opredeljujemo kot skupna prizadevanja delodajalcev, delavcev in družbe za izboljšanje zdravja in dobrega počutja na delovnem mestu. Delodajalec jo mora načrtovati. In sicer v obliki aktivnosti in ukrepov, ki jih izvaja izključno z namenom ohranjanja in krepitve telesnega in društvenega zdravja svojih delavcev. Pravna podlaga za to je Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1).
Ta v 6. in 32. členu določa, da mora delodajalec načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu, zagotoviti potrebna sredstva in način spremljanja izvajanja aktivnosti. Na kakšen način bo podjetje spodbujalo zdravje na delovnem mestu, mora torej delodajalec določiti v internem aktu podjetja.
Prav tako mora tudi v izjavi o varnosti z oceno tveganja načrtovati promocijo zdravja na delovnem mestu, kar določa 27. točka 76. člena zakona. Oceno tveganja delodajalcem v okviru izobraževanja pomagamo izdelati v podjetju Data. Izvajamo pa tudi usposabljanje iz varnosti in zdravja pri delu.
Dobro izdelan načrt promocije zdravja na delovnem mestu ima lahko številne koristi. Tako za (zasebno) življenje delavcev kot tudi za organizacijo oziroma podjetje nasploh. Na Inštitutu za nacionalno zdravje izpostavljajo naslednje:
- manjši stroški, povezani z boleznimi in poškodbami ter bolniško odsotnostjo,
- boljše telesno in duševno zdravje ter počutje zaposlenih,
- preventiva mišično-skeletnih zapletov,
- boljše obvladovanje stresa na delovnem mestu,
- večja motivacija zaposlenih za delo,
- manjša fluktuacija delovne sile,
- več inovacij,
- povečana učinkovitost in produktivnost zaposlenih,
- večja kvaliteta produktov in storitev,
- večji ugled podjetja,
- večje zadovoljstvo zaposlenih in strank.
Načrt promocije zdravja na delovnem mestu mora temeljiti na predhodno opravljeni analizi zdravstvenega in kondicijskega stanja zaposlenih ter na analizi njihovega življenjskega sloga. Priporočljivo je, da se pri pripravi načrta prisluhne tudi potrebam in željam delavcem.
Inšpektorji bodo pregledovali, ali imate načrt promocije zdravja na delovnem mestu
Delodajalec je za neizvajanje določil Zakona o varnosti in zdravju pri delu tudi kazensko odgovoren, kar opredeljuje 76. člen zakona.
Če delodajalec “pozabi” na načrt promocije zdravja na delovnem mestu oziroma da v izjavi o varnosti z oceno tveganja promocije zdravja ne načrtuje, ga lahko doleti kazen v višini od 2.000 do 40.000 evrov.
Inšpektorat za delo lani ni izvedel usmerjenih akcij nadzora nad izvajanjem zakonodaje s področja varnosti in zdravja pri delu, zato jih napovedujejo za letos.
>>> Koga in kaj bodo inšpektorji preverjali v letu 2018?
[izobrazevanje type=”podjetnik-sem”]
[wpsr_facebook]