Pripravništvo se sklene s pogodbo o zaposlitvi, namenjeno pa je tistim, ki prvič začnejo opravljati delo, ki ustreza vrsti in ravni strokovne izobrazbe, ki jo ima pripravnik. Namen pripravništva je, da se oseba usposobi za samostojno opravljanje dela v delovnem razmerju. Končano pripravništvo se zaključi z opravljenim izpitom, določbe pripravništva pa se glede na stroko in zakonsko podlago področja, v katerem se pripravništvo izvaja, lahko razlikujejo.
[seminar id=”70686″ txt=”Koliko oblik dela obstaja? In kakšna je njihova obdavčitev?”]
Tako denimo Zakon o javnih uslužbencih (ZJU) določa, da se po opravljenem pripravništvu lahko s pripravnikom sklene delovno razmerje za uradniško delovno mesto za nedoločen čas brez javnega natečaja, če je bil pripravnik izbran na javnem natečaju ali če gre za pripravnika – štipendista, ki je bil izbran na javnem natečaju.
Pripravnik oziroma delavec, ki se usposablja oziroma uvaja v delo, ima pravico do osnovne plače najmanj v višini 70 odstotkov osnovne plače, ki bi jo prejel kot redno zaposleni delavec na delovnem mestu. Ker se pripravništvo sklene s pogodbo o zaposlitvi, pripravniku pripadajo vse pravice, ki veljajo z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1).
Koliko časa traja pripravništvo?
Pripravništvo lahko traja največ eno leto, razen, če zakon ne določa drugače. Lahko se tudi sorazmerno podaljša, če pripravnik dela s krajšim delovnim časom od polnega, vendar največ za šest mesecev. Trajanje pripravništva se podaljša za čas opravičene odsotnosti z dela, ki traja dlje kot 20 delovnih dni, razen za čas letnega dopusta, lahko pa se na predlog mentorja, vendar le do polovice prvotno določenega trajanja.
[svetovanjecta id=”4″ msg=””]
V času trajanja pripravništva mora delodajalec pripravniku po programu zagotavljati usposabljanje za samostojno opravljanje dela. Trajanje, potek, program in mentorstvo pripravništva se določi z zakonom, drugim predpisom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.
[tweet]Pripravništvo, vajeništvo, poskusna doba ali obvezna praksa?[/tweet]
Ali pripravnik lahko dobi odpoved?
Ob koncu pripravništva mora pripravnik opraviti izpit, ki je sestavni in zaključni del pripravništva in se opravlja pred iztekom pripravniške dobe.
V času trajanja pripravništva delodajalec pripravniku ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi, razen če so podani razlogi za izredno odpoved ali v primeru uvedbe postopka za prenehanje delodajalca ali prisilne poravnave.
Razlikovanje med usposabljanji
Pomembno je razlikovanje med različnimi vrstami usposabljanj. Tako se na primer volontersko pripravništvo ne sklene s pogodbo o zaposlitvi (temveč s pogodbo, ki mora biti pisna), prav tako pa pripravništva ne smemo zamenjevati s poskusnim delom, (obvezno) prakso in vajeništvom. Pripravništvo se sicer večkrat uporablja v strokah, kot sta medicina in pravo.
Vas zanima tudi?
Zaposlujete novega sodelavca? DATINI strokovnjaki na vaša vprašanja odgovarjajo tudi poleti! Rezervirajte si svoj termin na data@data.si ali nas pokličite po telefonu na 01 600 1530.
[wpsr_facebook]