Javna raba slovenskega jezika je določena v Zakonu o javni rabi slovenščine (»ZJRS«). V zakonu je določeno, da je slovenski jezik uradni jezik Republike Slovenije. Določena pa so tudi temeljna pravila o javni rabi slovenščine kot uradnega jezika RS.
Javna raba slovenskega jezika – kaj vse obsega?
Javna raba slovenskega jezika skladno z ZJRS obsega pisno, govorno ali drugače vidno, slušno ali na otip zaznavno rabo slovenščine, na katerem koli nosilcu, fizičnem ali digitalnem, ki ni namenjena izključno zasebni komunikaciji med zasebniki.
Normiranec sp – kaj morate vedeti?
Javna raba slovenskega jezika pri poslovanju s strankami
ZJRS določa, da vse pravne osebe zasebnega prava in fizične osebe, ki opravljajo registrirano dejavnost poslovanja s strankami na območju Republike Slovenije morajo za svoje poslovanje uporabljati slovenščino.
Enako velja tudi, kadar je njihovo poslovanje namenjeno tudi tujcem, kjer lahko poleg slovenskega jezika uporabljajo tudi tuji jezik. Ob tem je javna raba slovenskega jezika še vedno prednostna pred tujim jezikom.
Javna raba slovenskega jezika – kako je pri delodajalcih?
ZJRS določa, da so zasebni delodajalci glede na predvidljivo pogostost in zahtevnost jezikovnih stikov s strankami dolžni določiti za posamezno delovno mesto potrebno zahtevnostno stopnjo znanja slovenskega jezika. Pri objavah prostih delovnih mest, na katerih se predvidevajo jezikovni stiki s strankami, morajo kot pogoj izrecno navesti zahtevnostno stopnjo znanja slovenščine.
Potrebujete nasvet glede zahtevnostne stopnje znanja slovenskega jezika ali pri objavi delovnih mest? Vedno se lahko obrnete na naše pravne strokovnjake, ki vam lahko posredujejo želene informacije in vam lahko tudi pomagajo pri razlagi zakona/ov. Za vse informacije smo vedno na voljo preko naših kontaktov, preko telefona 01/600 1530, preko e-sporočila: data@data.si ali preko spletnega obrazca.
Javna raba slovenskega jezika – besedila ob prodajnih izdelkih in storitvah
Javna raba slovenskega jezika velja tudi pri označevanju in predstavljanju izdelkov in storitev. Pri čemer mora biti potrošnik seznanjen o potrebnih informacijah glede značilnosti, prodajnih pogojih, uporabi in namembnosti izdelka oz. storitve. Te informacije pa morajo biti v slovenskem jeziku oz. v potrošniku na območju Republike Slovenije zlahka razumljivem jeziku.
Javna raba slovenskega jezika – kje je še pomembna
Javna raba slovenskega jezika je poleg zgoraj navedenih primerov obvezna tudi pri:
- označevanju živil, zdravil in fitofarmacevtskih sredstev, ki se prodajajo na območju RS;
- operacijskih sistemih in grafičnih ter govornih uporabniških vmesnikih;
- pripravi vseh splošnih aktov pravnih oseb zasebnega prava in fizičnih oseb;
- notranjem poslovanju pravnih oseb zasebnega prava in fizičnih oseb, ki opravljajo registrirano dejavnost;
- poimenovanju obratov, prodajaln, gostinskih in drugih lokalov ali drugih poslovnih prostorov, ki so poimenovani drugače kot z registriranim imenom ali firmo pravne osebe zasebnega prava oz. z imenom in priimkom fizične osebe (izjema so besede, ki pomenijo mednarodno uporabljen izraz za posamezno vrsto poslovnega prostora);
- oglaševanje izdelkov in storitev, ter predstavitev dejavnosti, ki se oglašujejo na območju RS