Alternativne oblike dela – kako najti pravo rešitev zase?
Alternativne oblike dela nam lahko prinesejo dodaten zaslužek, v nekaterih primerih pa so lahko naš osnovni vir prihodkov. Poglejmo, katere alternativne oblike dela poznamo, kdaj izbrati katero in kakšna je primerjava honorarnega dela z redno zaposlitvijo.
Če bi radi postali samostojni podjetnik, lahko to storite pri nas. Registracija podjetja na DATA točki je brezplačna. Pokličite nas na 01/600-1530 ali pa nam pišite na data@data.si in si zagotovite termin za registracijo podjetja!
Kako se alternativne oblike dela razlikujejo od redne zaposlitve?
Glavna razlika med različnimi oblikami honorarnega dela in redno zaposlitvijo je v številu ur, ki jih delavec opravi. Za alternativne oblike dela se navadno odločimo, ko delo ne zahteva polnega delovnega časa, kot ga poznamo pri redni zaposlitvi. Poleg tega posamezniki, ki delo opravljajo po podjemni ali avtorski pogodbi, prek študentske napotnice, s.p.-ja ali kot upokojenec, niso upravičeni do nekaterih pravic in ugodnosti, ki jih nudi redna zaposlitev. Mednje spadata regres in delovna ali pokojninska doba, pa tudi nadomestilo za malico in prevoz ter zavarovanje in različni dodatki.
Mimogrede, bi potrebovali pomoč pri pripravi pogodb o zaposlitvi, podjemni pogodbi ali katero drugo pogodbo? Obrnite se na naše pravne svetovalce! Pokličite na 01/600-1530 ali pišite na data@data.si!
Informativni izračun dohodnine
Katere alternativne oblike dela poznamo?
Če izvajalec izvaja delo, ki ima elemente delovnega razmerja (npr. poteka 40 ur na teden), potem izbira alternativne oblike dela ni dopustna. V takem primeru je treba skleniti delovno razmerje, torej podpisati pogodbo o zaposlitvi. V primeru kakršnih koli vprašanj glede tovrstnih oblik dela se lahko posvetujete z našimi pravnimi svetovalci. Včasih delodajalci namreč iščejo alternativne oblike dela, da bi si znižali stroške plač. Poglejmo, katere vrste honorarnega dela poznamo in katera bi bila najbolj primerna.
S.p. ali d.o.o. – kakšne so razlike?
1. Podjemna ali avtorska pogodba
Pri podjemni ali avtorski pogodbi gre za alternativne oblike dela, kjer naročnik izvajalcu plača za izvedbo nekega dela ali izdelavo izdelka. To obliko honorarnega dela lahko opravlja skorajda kdorkoli: študent, upokojenec, brezposelna oseba, tudi redno zaposleni.
Predmet podjemne pogodbe je lahko izvajanje različnih del: popravila, izdelava izdelkov, urejanje okolice ali drugo fizično delo. V nekaterih primerih se podjemno pogodbo lahko podpiše tudi za umska dela, vendar moramo preveriti, ali bi lahko namesto nje podpisali avtorsko pogodbo. Delo po podjemni pogodbi je občasno in časovno omejeno, medtem ko trajanje avtorske pogodbe ni nujno časovno omejeno.
Pri avtorski pogodbi gre za izdelavo umetnostnega, knjižnega ali znanstvenega dela. Rezultat take pogodbe je individualna intelektualna stvaritev oziroma avtorsko delo. Avtorsko pogodbo ureja Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah (ZASO).
V obeh oblikah pogodb mora biti jasno navedeno:
- Kdo je naročnik in kdo izvajalec;
- Za kakšno delo (ali izdelek) gre;
- Rok izvedbe dela;
- Rok izplačila honorarja.
Zaslužek iz podjemne ali avtorske pogodbe lahko izračunate z našim kalkulatorjem.
Koliko znašajo popoldanski s.p. prispevki 2023?
2. Osebno dopolnilno delo
Osebno dopolnilno delo spada med cenejše alternativne oblike dela, saj ima nizke vstopne stroške. Za opravljanje osebnega dopolnilnega dela se morate namreč le prijaviti na upravni enoti in kupiti vrednotnico. Ta po novem znaša 11,79 €. Lahko jo kupite sami, v primeru, da opravljate storitev, pa jo plača vaša stranka.
Osebno dopolnilno delo pa vendar ni primerno za opravljanje katere koli dejavnosti. Dela so točno določena. Med njih spadajo:
- občasna pomoč v gospodinjstvu ali na kmetiji;
- varstvo otrok ali pomoč starejšim;
- občasne inštrukcije;
- prevajanje;
- lektoriranje;
- nabiralništvo;
- izdelovanje in prodaja domačih izdelkov, ki niso namenjeni zaužitju.
Še več o pogojih za opravljanje te alternativne oblike dela si lahko preberete tukaj. Poleg tega z osebnim dopolnilnim delom ne smete zaslužiti več kot 3 povprečne mesečne plače v šestih mesecih. V primeru, da imate dohodkov več, se boste morali registrirati kot samostojni podjetnik. To lahko storite na DATA točki, še pred tem pa vam priporočamo, da se posvetujete s podjetniškim svetovalcem.
Preberite tudi – Kilometrina 2023, kakšni zneski veljajo?
3. Študenti in upokojenci
Kot že omenjeno, lahko študenti in upokojenci opravljajo vse zgoraj omenjene alternativne oblike dela. Poleg tega pa obstajajo tudi dela, ki so namenjena zgolj študentom – študentsko delo. Status študenta študentom omogoča delo prek študentske napotnice. Minimalna urna postavka za študentsko delo od 21. 1. 2023 naprej znaša 6,92 € bruto. Študenti lahko prek napotnice opravljajo polni delovni čas – 40 ur na teden. Poleg tega lahko na teden opravijo tudi 8 nadur, vendar največ 20 na mesec oziroma 170 na leto.
Upokojenci lahko opravljajo občasno ali začasno delo. Tako kot ostale alternativne oblike dela, je tudi delo upokojencev časovno omejeno. Upokojenci smejo delati 60 ur na mesec, izjemoma pa lahko trikrat letno opravijo 90 ur na mesec. Seštevek vseh opravljenih ur v letu 2023 ne sme preseči 720. Minimalna urna postavka za delo upokojencev od 1. 3. 2023 znaša enako kot študentska, torej 6,92 € bruto.
Koliko znašajo prispevki za s.p. v 2023?
Tudi popoldanski s. p. sodi med alternativne oblike dela
Popoldanski s. p. lahko opravlja redno zaposlena oseba. To je tudi ena izmed najbolj fleksibilnih oblik dela. Če vas zanima več, oziroma razmišljate o ustanovitvi podjetja, se lahko posvetujete z Datinim podjetniškim svetovalcem. Tako boste najlažje našli pravo obliko dela za vas, saj naši strokovnjaki dobro poznajo vse alternativne oblike dela. Pokličite nas na 01/600-1530, ali nam pišite na data@data.si.
