Zakon o tujcih (Ztuj-2) opredeljuje vse pomembne elemente selitve in življenja tujce v Sloveniji. Na podlagi njega tujci iz tretjih držav pridobijo dovoljenje za prebivanje v Sloveniji. V njem so opisani vsi postopki pridobitve dovoljenj za prebivanje, kot tudi za vizumsko politiko v Sloveniji. Opredeljene so tudi pravice in dolžnosti tujcev med življenjem v Sloveniji. S 27.4.2023 pa bi naj v veljavo stopile spremembe, ki jih je vlada potrdila leta 2021. Katere so to?
Opravite informativni izračun plače v Sloveniji!
Zakon o tujcih – Ztuj-2
Zakon o tujcih pokriva vsa področja življenja in selitve tujcev v Slovenijo. Tujce opredeljuje kot državljane tretjih držav, torej držav izven EU. V zakonu so opisane vse podlage, na katerih se tujec lahko preseli v Slovenijo. V določenih primerih se uporablja skupaj z Zakonom o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT). Pokriva pa tudi zakonodajo glede vizumske politike pri samem vstopu tujca v državo. Leta 2021 je tedanja vlada sprejela spremembo Zakona o tujcih. V veljavo so že stopile določene spremembe, določene pa bodo stopile v veljavo s 27.4.2023. Mimogrede, v našem podjetju ponujamo tudi storitve za tujce! Poleg tega, da jim pomagamo pri ustanovitvi podjetja, nudimo pomoč tudi pri pridobivanju dovoljenj za prebivanje in delo v Sloveniji!
Informativni izračun dohodnine
Koliko znaša minimalna plača v Sloveniji v 2023?
Zakon o tujcih – katere spremembe že veljajo in bi naj vstopile v veljavo s 27.4.2023?
Zakon o tujcih je svojo zadnjo korenito spremembo doživel 27.4.2021. Tedaj je bila sprejeta Novela Ztuj-2F, kjer je večina novih členov stopila v veljavo 27.5.2021. Glavne spremembe so bile uvedba novih dovoljenj za prebivanje za raziskovalce, prostovoljce in študente, ki že študirajo v drugi državi članici EU. Največja sprememba pa je bila pri izpolnjevanju pogojev za združitev družine. Od 27.5.2021 naprej je namreč predpogoj, da oseba lahko pridobi dovoljenje za združitev družine, da vsaj že 2 leti biva v Sloveniji. Pred tem datum je veljal pogoj enoletnega prebivanja v Sloveniji. Z 27.10.2021 pa je v veljavo stopila tudi določba periodičnega preverjanja sredstev za preživljanje, ki je eden od glavnih pogojev pri vseh oblikah dovoljenj za prebivanje.
27.4.2023 pa prinaša implementacijo še zadnjih neuveljavljenih določb te novele zakona. S tem dnem se bo namreč začelo preverjanje znanja slovenskega jezika v postopkih podaljšanja dovoljenja za začasno prebivanje na podlagi združitve družine ter v postopkih pridobitve dovoljenja za stalno prebivanje.
Polnoletne osebe, ki podaljšujejo dovoljenje za začasno prebivanje na podlagi združitve družine, bodo morale v postopku dokazati znanje slovenskega jezika na vstopni ravni (A1). Osebe, ki v Sloveniji pridobivajo dovoljenje za stalno prebivanje, pa bodo morale dokazati znanje slovenskega jezika na osnovni ravni (A2).
Kakšen regres pripada delavcem v 2023?
Ali obstaja možnost, da te spremembe ne stopijo v veljavo?
Nova vlada je v letu 2023 predlagala nov predlog za Zakon o tujcih. Ministrstvo za notranje zadeve se bo predvsem osredotočalo na možnost odprave ali omilitve pogojev znanja slovenskega jezika, ki naj bi stopil v veljavo 27.4.2023. Predlog zakona se bo obravnaval po nujnem postopku v želji, da se ga sprejme, preden začnejo veljati določbe iz prejšnje novele zakona. Predlog bi naj odpravil pogoj znanja slovenskega jezika na vstopni ravni za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje na podlagi združitve družine. Prav tako bi ponovno uvedel brezplačno financiranje tečajev učenja slovenskega jezika za tujce.
Novela pa bi naj odpravila tudi določene administrative ovire. Predvsem se osredotočajo na vročanje podaljšanj dovoljenj za začasno in stalno prebivanje po pošti, hrambo prstnih odtisov, oddanih v postopku izdaje prvega dovoljenja za začasno prebivanje in odpravo zahteve po pisnem pozivu upravne enote za dopolnitev prošnje s prstnimi odtisi.
Bruto neto plača – kako iz bruto dobimo neto?
Pomembna sprememba pa bi bila tudi odprava obveznega periodičnega preverjanja izpolnjevanja pogoja o zadostnih sredstev za preživljanje, ko oseba ne bi bila v postopku izdaje ali podaljšanja dovoljenja.
Dobrodošla sprememba pa bi bila tudi menjava koncepta odločanja o zamenjavi delodajalca oziroma delovnega mesta. Novela zakona bi ukinila obveznost izdaje pisne odobritve s strani upravne enote, zato bi bil v postopek vpleten le zavod za zaposlovanje. Zaenkrat novela še ni bila sprejeta, zato v tem trenutku še vedno veljajo spremembe, ki jih je uvedla novela Ztuj-2F.