Diskriminacijo na delovnem mestu prepoveduje Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Delodajalec mora zagotavljati enako obravnavo vsakomur ne glede na osebne okoliščine tako pri samem zaposlovanju kot tudi ves čas trajanja delovnega razmerja in v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi.
V prvem delu članka smo pisali o tem, kaj je zakonsko opredeljeno kot diskriminacija in kako lahko delavec ukrepa, ko je žrtev diskriminacije. V drugem delu pa pišemo o tem, kako lahko delavec glede na Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) zahteva odškodnino za kršitev prepovedi diskriminacije in kakšne kazni doletijo kršitelje prepovedi diskriminacije.
Zakon o delovnih razmerjih: Odškodnina zaradi diskriminacije na delovnem mestu
Delavec ima v primeru, če mu delodajalec ni zagotavljal enake obravnave v skladu s prepovedjo diskriminacije na delovnem mestu, tudi možnost, da izredno odpove pogodbo o zaposlitvi in tako izstopi iz nevzdržnega delovnega razmerja, pri čemer so njegove pravice primerljive, kot če bi ga delodajalec odpustil iz poslovnega razloga: delavec ima pravico do odpravnine, upravičen je do odškodnine zaradi izgubljenega plačila za čas odpovednega roka, prav tako pa lahko pod predpisanimi pogoji pridobi pravico do denarnega nadomestila za brezposelnost.
V primeru kršitve prepovedi diskriminacije na delovnem mestu lahko delavec oziroma kandidat za zaposlitev, ki je bil žrtev diskriminacije, zahteva odškodnino.
Kako se določi višina odškodnine?
Odškodnina se določi v skladu s splošnimi pravili civilnega prava. Vendar pa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) tudi določa, da se kot nepremoženjska škoda, ki je nastala kandidatu ali delavcu, štejejo tudi pretrpljene duševne bolečine zaradi neenake obravnave delavca oziroma diskriminatornega ravnanja delodajalca, ki ga je utrpel kandidat ali delavec, pri čemer se mora pri odmeri višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo upoštevati, da je ta učinkovita in sorazmerna s škodo, ki jo je utrpel kandidat oziroma delavec in da odvrača delodajalca od ponovnih kršitev.
Dokazila o diskriminaciji
V navedenih sporih velja obrnjeno dokazno breme, kar pomeni, da če kandidat oziroma delavec v primeru spora navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je bila kršena prepoved diskriminacije, je delodajalec tisti, ki mora dokazati, da v obravnavanem primeru ni kršil načela enakega obravnavanja oziroma prepovedi diskriminacije.
Posebej pomembno je tudi pravilo, ki prepoveduje, da bi delodajalec izvajal kakršne koli povračilne ukrepe v tem primeru. To pomeni, da diskriminirane osebe in osebe, ki pomagajo žrtvi diskriminacije, ne smejo biti izpostavljene neugodnim posledicam zaradi ukrepanja, ki ima za cilj uveljavitev prepovedi diskriminacije.
Sankcije za prekršeke lahko izreče tudi Inšpektorat RS za delo
V primeru diskriminacije se oseba lahko obrne tudi na Inšpektorat RS za delo, ki med drugim opravlja nadzor nad izvrševanjem predpisov s področja delovnih razmerjih. Če inšpektor za delo na podlagi prijave oziroma inšpekcijskega pregleda ugotovi kršitev prepovedi diskriminacije, lahko delodajalcu izreče ustrezen ukrep oziroma sankcijo za prekršek.
Globe za diskriminacijo
Globe za delodajalce, ki kršijo prepoved diskriminacije znašajo:
- od 3.000 do 20.000 evrov za pravne osebe, samostojne podjetnike posameznike oziroma posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost;
- od 1.500 do 8.000 evrov za manjšega delodajalca (ki zaposluje deset delavcev ali manj);
- od 450 do 1.200 evrov za delodajalca posameznika;
- od 450 do 2.000 evrov za odgovorno osebo.
Preberite tudi:
- Diskriminacija zaposlene zaradi nosečnosti prepovedana
- Zakon o delovnih razmerjih: Delodajalci zaradi kršitev plačali za pet milijonov evrov glob
- Mobing: Varnostnik blagajnika spremljal tudi na malico in stranišče
Pripravila: Anja Grahek
[wpsr_facebook type=”send” showfaces=”0″ width=”150″]