Samostojni podjetniki posamezniki imajo ob registraciji dejavnosti naslednje možnosti izbire:
- ali voditi knjige, po sistemu enostavnega knjigovodstva ali dvostavnega knjigovodstva
- ali imeti t.i. status »normiranca« in mu v tem primeru poslovnih knjig ni potrebno voditi (davčna osnova se določi na podlagi prihodkov, zmanjšanih za zakonsko določenih 25%, ali več, odhodkov).
V kolikor se podjetniki odločijo za vodenje poslovnih knjig to v praksi največkrat pomeni, da se povežejo z izbranim zunanjim računovodskim servisom, ki nato poskrbi, da so knjige vodene pravilno, pravočasno ter za podjetnika oddaja tudi vse zakonsko predpisane obrazce, poročila itd.
Seveda to tudi pomeni za podjetnika takojšnji strošek poslovanja podjetja, zato razmišljajo tudi o drugi opciji. Potrebno je vedeti, da se med letom sistem oz. izbran način ne more spreminjati!
Kriteriji, ki določajo, kdaj se samostojni podjetnik lahko odloči za možnost, da knjig ne vodi so: da ne zaposluje delavcev ter da letni prihodki (pozor: obdobje nov.-okt.!) ne presežejo 42.000 € in da zanj ne obstaja drugih predpisov, glede obveznosti vodenja poslovnih knjig.
Ne glede na napisano, da »normirancem« ni potrebno voditi poslovnih knjig, je potrebno vedeti, da morajo takšni samostojni podjetniki zagotoviti seznam izdanih računov, lahko bi takšno evidenco imenovali tudi Knjiga izdanih računov, s katerim je omogočen pregled nad prihodki ter evidenco osnovnih sredstev (npr. opreme, ki se/bo uporablja/la za namene dejavnosti za daljše obdobje kot 1 leto).
Prednost statusa »normiranc« je vsekakor v tem, da je omogočena manjša birokratizacija poslovanja in s tem tudi manjši administrativni stroški, ki so sicer povezani z vodenjem poslovnih knjig kot tudi stroški strokovnjakov, ki jih najmanj enkrat na leto (torej vsaj ob letni izdelavi bilanc in drugih obveznih poročil) potrebuje vsak podjetnik (računovodje, davčni svetovalci ipd.). Torej letna davčna in računovodska poročila se ne pripravljajo niti ne oddajajo.
Slabost je vsekakor v omejitvi odstotka priznanih normiranih odhodkov, ki znaša 25% od prihodkov (v redkih primerih je lahko tudi višji), saj v kolikor stroški in odhodki poslovanja podjetnika znašajo občutno več, je smiselno razmisliti o uveljavitvi celotnih nastalih stroškov s tem, da za prihodnje leto spremeni način ureditve na sistem vodenja poslovnih knjig, saj bo le v tem primeru svojo davčno osnovo lahko ugotavljal na podlagi dejanskih prihodkov in tudi dejanskih stroškov svojega podjetja. Druga »slaba stran« je vsekakor pomembna za tiste podjetnike, ki morebiti prejemajo denarna sredstva vnaprej, torej delujejo s t.i. avansnimi plačili. Zakaj? Dohodek samostojnega podjetnika, »normiranca«, se obdavčuje v tistem davčnem obdobju (letu), ko prejme plačilo in ne kot narekujejo pravila Slovenskih računovodskih standardov, da se prihodki evidentirajo v tisto obdobje, ko se dejansko nastali (datum nastanka poslovnega dogodka), torej ko smo storitev dejansko opravili oz. ko smo dobavili blago svojemu kupcu.
Obveznosti »normiranca«:
- če izdaja račune pravnim osebam ali drugim samostojnim podjetnikom jim poleg izdanega računa priloži tudi potrdilo DURS-a, da uveljavlja normirane odhodke v višini 25% (izplačevalec na dan plačila, plača tudi akontacijo dohodnine in odda predpisan obrazec REK)
- če izdaja račune fizičnim osebam, mora sam oddati napoved za odmero akontacije dohodnine do 15. v mesecu za preteklo trimesečje (DURS nato izda odločbo o višini davka za plačilo)
ROK ODDAJE 30.11.2012 za prihodnje leto, 2013!
Zahtevek za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov mora davčni zavezanec vložiti v novembru tekočega davčnega leta za naslednje davčno leto!
Pripravila: Sabina Dimnik, Data d.o.o.