Raziskava Slovenski podjetniški observatorij že vse od leta 2000 spremlja slovenska podjetja in na ta način podaja sliko podjetništva v Sloveniji.
[seminar id=”70676″ txt=”Preden se podjetništva lotite zares, pridite po brezplačne informacije.”]
Po podatkih raziskave je bilo leta 2015 v Sloveniji 127.373 podjetij. Od tega kar 25.953 gospodarskih družb z 0 zaposlenimi, mikro podjetij (z 1 do 9 zaposlenimi) je bilo 94.698, malih podjetij (z 10 do 49 zaposlenimi) 5.438, srednje velikih podjetij (s 50 do 249 zaposlenimi) 1.075 in velikih podjetij (z 250 in več zaposlenimi) 209. To pomeni, da se kar 95 odstotkov slovenskih podjetij glede na velikost nahaja v razredu mikro podjetij. Slovenska podjetja so skupaj s samozaposlenimi zaposlovala 532.325 ljudi.
Tretjino prihodkov slovenska podjetja ustvarila z izvozom
Izvoz slovenskih podjetij se je leta 2015, v primerjavi z letom 2014, povečal skoraj za 7 odstotkov. Prav izvoz je predlani predstavljal tretjino vseh prihodkov, ki so jih imela slovenska podjetja.
Po podatkih raziskave je bil najbolj produktiven zaposleni delavec v velikem podjetju, saj je ustvaril za četrtino več dodane vrednosti od slovenskega povprečja in za skoraj 40 odstotkov več kot zaposleni delavec v mikro, malem in srednje velikem podjetju.
Gospodarske družbe in samostojni podjetniki so sicer ustvarili skoraj za 21 milijard evrov dodane vrednosti in tako dosegli njeno raven iz leta 2013. Dodana vrednost se je v primerjavi z letom 2014 najbolj povečala v dejavnosti poslovanja z nepremičninami, in sicer za 14 odstotkov.
Predelovalne dejavnosti ustvarile največ izvoza
Predelovalne dejavnosti so tiste, ki ustvarjajo največ izvoza, dodane vrednosti in zaposlenosti. Skoraj eno od štirih delovnih mest v zasebnem sektorju je v industriji in v številnih primerih zahteva visoko usposobljeno delovno silo. Po nekaterih ocenah namreč vsako dodatno delovno mesto v proizvodnji ustvari pol do dve delovni mesti v drugih dejavnostih. Močna industrijska baza je torej ključnega pomena za slovenska podjetja oziroma za oživitev gospodarstva in konkurenčnosti, tudi na evropski ravni, pišejo na spletni strani agencije SPIRIT.
Slovenska podjetja in izvajanje družbeno odgovornih praks
Drugi del raziskave natančneje proučuje družbeno odgovorno podjetništvo v Sloveniji in EU. Zahtevni trgi od podjetij namreč poleg ekonomske uspešnosti pričakujejo tudi dodatno angažiranost in družbeno odgovorno ravnanje.
Slovenska podjetja nadpovprečno dobro ocenjujejo izvajanje tovrstnih praks. A raziskovalci ugotavljajo, da je večina pobud na tem področju namenjenih notranji dimenziji družbene odgovornosti. Ta se izraža predvsem v aktivnostih, namenjenih zaposlenim in kot družbena odgovornost vodstva podjetja. Gre denimo za skrb za dobro počutje zaposlenih in njihovo zadovoljstvo, izobraževanje in usposabljanje, za nediskriminacijo zaposlenih, varnost na delovnem mestu in socialno varnost.
Najmanj pa slovenska podjetja družbeno odgovorne prakse uporabljajo pri zaposlovanju ranljivih skupin, pri ustvarjanju novih zaposlitev, pri odnosih do odjemalcev in drugih poslovnih partnerjev, lokalnega in socialnega ter naravnega in drugega širšega okolja.
Več o raziskavi
Raziskavo Slovenski podjetniški observatorij je v letu 2016 financiralo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo preko Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije (SPIRIT SLovenija) ter Inštitut za podjetništvo in management malih podjetij na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru. Brezplačno je dostopna tukaj.
Morda vas zanima tudi:
- Družbeno odgovorno podjetje je učinkovito in pravično
- Družinsko podjetništvo se “gre” 80 % malih in srednjih slovenskih podjetij
- Kaj moram vedeti ob registraciji podjetja?
[wpsr_facebook]