Skrajšan delovni čas, pravice in obveznosti
Skrajšan delovni čas je oblika zaposlitve, kjer je tedenski obseg dela zaposlenega manjši od 40 ur. Delavec, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, ima pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja kot delavec, ki dela polni delovni čas in jih uveljavlja sorazmerno času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi.
[oblacek2 id=1 txt=”Potrebujete zanesljivo” link=’računovodstvo‘]
Skrajšan delovni čas ter pravica do dopusta in regresa
Delavec ima pravico do letnega dopusta v minimalnem trajanju najmanj 4 tednov, če ima 5 dnevni delovnik. Dodatni dnevi letnega dopusta, pa mu pripadajo skladno z veljavno kolektivno pogodbo ali notranjim aktom delodajalca. Pravico do regresa pa delavec, ki dela skrajšan delovni čas, uveljavlja sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi. Če delavec dela polovični delovni čas, ima pravico do polovičnega regresa.
Preberite tudi: Dodatek za delovno dobo
Delavcu, ki dela skrajšan delovni čas pa pripadajo tudi dodatki k osnovni plači, kot so npr. dodatek za nočno delo, dodatek za nedeljsko delo, dodatek za delo na praznik itd.
Skrajšan delovni čas ter prehrana in prevoz
Delodajalec je te stroške obvezan poravnati v celoti, ne glede na obliko zaposlitve delavca. Če delavec dela enako število dni kot pri polnem delovnem času, mora opraviti enako število prevozov. Krajši delovni čas na to seveda ne vpliva.
Delavec, ki dela najmanj 4 ure na dan, ima pravico do sorazmernega odmora in polno malico oz. povračilo stroškov prehrane. Delavec, ki dela manj kot polovični delovni čas, pa pravice do odmora med delovnim časom nima, prav tako tudi ne povračila stroška malice, razen, če tako določa kolektivna pogodba.
Ostanite na tekočem z aktualnim dogajanjem s področja podjetništva:
Pokojninska in delovna doba v primeru skrajšanega delovnega časa
Zakonska podlaga (ZDR-1) za 12 mesecev pokojninske dobe določa poln delovni čas (40 ur na teden), zato se v primeru krajšega delovnega časa šteje sorazmerna pokojninska doba. Če je torej delavec zaposlen za polovični delovni čas, se mu v enem letu prizna 6 mesecev pokojninske dobe.
Če zaposleni dela s skrajšanim delovnim časom, se mu za namene obračunavanja dodatka za delovno dobo šteje polna doba, ne le polovična. Enako velja tudi za štetje delovne dobe za izplačilo jubilejne nagrade.
Posebni primeri
Delavcu, ki dela skrajšan delovni čas, pripadajo pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas, če dela skrajšan delovni čas iz naslova starševstva ali invalidnosti.
Želim se prijaviti na e-novice
Sklenitev pogodbe za skrajšan delovni čas z več delodajalci
Delavec lahko sklene pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas z več delodajalci. Tako doseže polni delovni čas, določen z zakonom. Delavec se mora sporazumeti z delodajalci o delovnem času, o načinu izrabe letnega dopusta in o drugih odsotnostih z dela.