Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča pride preko pošte – navadno v dveh zneskih
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) vsako leto plačujemo vsi lastniki oziroma uporabniki nepremičnin. Pred poletjem dobimo v poštne nabiralnike položnice, ki nam jih pošlje finančna uprava. Znesek je razdeljen na dva obroka.
Kaj določa Zakon glede nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča?
[oblacek id=1 txt=”Potrebujete nasvet glede davčnih vidikov oddajanja nepremičnine?” link=’Pošljite povpraševanje!‘]Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča določi občina. Običajno NUSZ plača lastnik, ki je hkrati tudi naslovnik na plačilnem nalogu. Plačilo NUSZ ureja zakon o stavbnih zemljiščih ( Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o stavbnih zemljiščih, Uradni list SRS, št. 33/89). V 62. členu tega zakona je napisano, da mora “nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča plačati neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora, imetnik stanovanjske pravice).”
Kdo plača nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča v primeru najema stanovanja?
Iz določbe 62. člena zgoraj omenjenega Zakona izhaja torej, da mora v najemnih stanovanjih NUSZ plačati najemnik kot neposredni uporabnik zemljišča, stavbe ali dela stavbe. In v tem primeru prihaja med najemojemalci in najemodajalci do hude krvi. Najemniki običajno menijo, da nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča ni njihov strošek in vztrajajo, da nadomestilo plača lastnik.
Do sporov glede plačila nadomestila stavbnega zemljišča v primeru najema, na primer stanovanja, ne bi prihajalo, v kolikor bi se najemodajalec in najemojemalec že ob podpisu najemne pogodbe dogovorila in v pogodbo zapisala, kdo bo plačal obvezno nadomestilo.
Če pa se ne moreta dogovoriti glede plačila NUSZ in dogovora tudi ne zapišeta v pogodbo, potem mora po določilih zakona, NUSZ plačati najemnik, ki je uporabnik in biva v stanovanju ali hiši, kajti nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je dajatev, ki se plačuje za dejansko rabo zemljišča.