Nadomestili za materinski dopust in za starševski dopust se kljub gospodarski rasti ne bosta vrnili na predkrizno raven. Materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo (t. i. nadomestilo za porodniški dopust) ostaja navzgor omejeno na 2-kratnik povprečne plače, očetovsko in starševsko nadomestilo plače pa bo še naprej znašalo 90 odstotkov osnovne plače starša, ki ga uveljavlja. Nadomestilo bo 100-odstotno le, če starš prejema plačo, ki je nižja od minimalne.
[tweet]Ukrepi ZUJF na na področju družin in starševskega varstva ostajajo v veljavi kljub gospodarski rasti.[/tweet]
Tudi pravica do pomoči ob rojstvu otroka in dodatek za veliko družino, ki nekoč nista bila vezana na materialni status družine, bosta kljub gospodarski rasti odvisna od finančnih zmožnosti starše – vezana ostajata na 64 odstotkov povprečne neto mesečne plače na osebo.
Ministrstvo za delo, družini, socialne zadeve in enake možnosti je namreč poslalo v obravnavo na vlado novelo Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, s katerim bodo podaljšali veljavnost ukrepov, ki so bili sprejeti z Zakonom za uravnoteženje javnih financ (Zujf) in Zakonom o interventnih ukrepih na področju trga dela in starševskega varstva . Oba zakona in njune spremembe sta bila sprejeta zaradi varčevanja v času gospodarske krize, varčevalni ukrepi države pa bi morali nehati veljati v letu, ki bi sledilo letu, v katerem bi gospodarska rast presegla 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda.
Statistični urad RS je sicer objavil, da je v letu 2014 gospodarska rast presegla 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda – znašala je 3 odstotke.
S podaljšanjem ukrepov bo država v prihodnjem letu privarčevala (oziroma bo imela za toliko manj izdatkov) 27,5 milijona evrov. Na ministrstvu so v predlogu zakona pojasnili, da se ukrepi podaljšujejo zaradi nadaljnjega zagotavljanja javnofinančne vzdržnosti.
Ministrstvo zdaj v predlogu sprememb zakona, ki bodo obravnavane brez javne razgrnitve in po nujnem postopku obljublja, da bodo ukrepi prenehali veljati v letu po letu, ko bo gospodarska rast presegla 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda, rast stopnje delovne aktivnosti pa bo presegla 1,3 odstotka.
Dopolnitev: Vlada je na dopisni seji 23. septembra 2015 predlog že potrdila.
[wpsr_facebook]