Vlada RS je potrdila Akcijski načrt za uvedbo davčnih blagajn, ki ga je pripravilo Ministrstvo za finance.
Zakaj vlada uvaja davčne blagajne?
Temeljni namen davčnih blagajn je uvedba sistema, ki bo omogočal pregledno in zanesljivo evidentiranje gotovinskega prometa davčnih zavezancev in s tem:
- zmanjšanje obsega sive ekonomije in s tem okrepitev zavedanja o pravični porazdelitvi davčnega bremena med zavezanci v enakem položaju, s tem pa tudi spodbuditev prostovoljnega plačevanja davkov;
- učinkovitejši nadzor nad izvajanjem predpisov s poenotenjem postopkov7/16 nadzora gotovinskega poslovanja;
- povečanje javnofinančnih prihodkov;
- izboljšanje upravljanja s človeškimi viri (davčne blagajne bodo lahko vsaj deloma nadomestile pereče pomanjkanje inšpektorjev);
- preprečevanje davčnih utaj in goljufij na področju DDV, davka od dohodkov pravnih oseb, davka od dohodkov iz dejavnosti, dohodnine in ostalih dajatev;
- vzpostavitev enakopravnejših pogojev poslovanja, ureditev trga, preprečevanje nelojalne konkurence in hitrejši gospodarski razvoj;
- zaščita potrošnikov;
- pridobitev kvalitetnejših podatkov o poslovanju davčnih zavezancev.
Zavezanci za uporabo davčnih blagajn bodo pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost za plačilo z gotovino in za katere velja obveznost izdaje računa v skladu s predpisi o obdavčenju. O temu, koliko boste morali odšteti za davčno blagajno lahko preberete tukaj.
Predlog Akcijskega načrta za uvedbo davčnih blagajn v Republiki Sloveniji vsebuje opis dveh temeljnih sistemov davčnih blagajn, ki so bili razviti v zadnjem desetletju in vpeljani v poslovanje zavezancev v nekaterih drugih državah, in sicer sistem davčnih blagajn kot ustrezne strojne in programske opreme in sistem davčnih blagajn kot postopka overitve računov v postopku izdaje računov.
Kateri sistem je najprimernejši za uporabo?
V akcijskem načrtu je kot najprimernejši sistem davčnih blagajn za Slovenijo predlagan sistem z overitvijo in shranjevanjem podatkov o računih pri Finančni upravi Republike Slovenije v realnem času.
V nadaljevanju akcijskega načrta so opisane potrebne aktivnosti za uvedbo obvezne uporabe davčnih blagajn za izdajo računov gospodarskih subjektov pri gotovinskem poslovanju, terminski načrt za izvedbo posameznih nalog in ocena stroškov za zavezance in državo.
Kdaj je skrajni rok za uvedbo davčnih blagajn?
V skladu s programom dela Vlade RS je skrajni rok za uvedbo davčnih blagajn v gotovinsko poslovanje zavezancev 1. januar 2016.
Pripravila: Anja Grahek
[wpsr_facebook type=”send” showfaces=”0″ width=”150″][hr]