Zaradi odločitve ustavnega sodišča davek na dediščino in darila ne bo imel več osnove v posplošeni tržni vrednosti nepremičnine, Ministrstvo za finance pa je objavilo pojasnila, kako bodo na Finančni upravi RS (Furs) po novem obračunavali davek od podedovanega ali v dar prejetega premoženja.
Med podedovanim premoženjem so pogosto nepremičnine, za katere bo po novem davčni organ v davčnem postopku preverjal, če vrednost, ki je razvidna iz pravnomočnega sklepa o dedovanju oziroma jo je davčni zavezanec navedel v napovedi za odmero davka od prejetega darila, ustreza tržni vrednosti nepremičnine. Preverjali bodo lahko tudi, če je bila vrednost nepremičnine davčnemu organu prikazana v nižjem znesku zaradi ugodnejše odmere davka.
[seminar id=”75341″ txt=”Vas bodo zaradi davka lahko ujeli inšpektorji?”]
Doslej je bila kot davčna osnova pri dedovanju nepremičnin uporabljenih 80 odstotkov posplošene tržne vrednosti nepremičnine iz podatkov o množičnem vrednotenju nepremičnin. To ureditev je Ustavno sodišče letos razveljavilo.
Davek na dediščino in darila plačujejo vsi prejemniki, ki ne t. i. sodijo v prvi dedni red. Če oseba podeduje nepremičnino od svojih staršev, partnerja ali nepremičnino podeduje njen otrok, davka ne bo plačevala. Če gre za dedovanje v obratni smeri (v prvem sorodnem redu), torej denimo, da po smrti otroka nepremičnino podeduje njegov starš, se davek v tem primeru plačuje. Prav tako se davek plačuje, če gre za osebe iz drugega oziroma tretjega dedni red.
V primeru dvoma v pravilnost vrednosti nepremičnine bo lahko davčni organ tržno vrednost posamezne nepremičnine ugotavljal v vsakem posameznem odmernem postopku posebej (npr. primerjava s splošno znanimi tržnimi cenami na kvadratni meter na določenem področju, primerjava s cenami iz izvedenih prodaj primerljivih nepremičnin). Po splošnih določbah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) bo imel davčni zavezanec pravico oceno tržne vrednosti nepremičnine, ugotovljene s strani finančnega urada, izpodbijati s predložitvijo individualne cenitve. V tem primeru bo stroške cenitve nepremičnine nosil zavezanec.
Pridite na izobraževanje o davčnem nadzoru!
Vrednosti daril se seštevajo
Pri premičninah, razen pri denarju, je za odmero davka upoštevana tržna vrednost tega premoženja. Pri premičninah se davčna osnova zniža za 5.000 evrov. Če je davčni zavezanec v obdobju dvanajstih mesecev od istega darovalca ali iste darovalke prejel več daril, se za ugotavljanje davčne osnove vrednosti prejetih daril seštevajo. Rok dvanajstih mesecev začne teči z dnem sprejema prvega darila.
Davek na dediščino in darila – zavezanci
Zavezanec za davek na dediščino in darila je fizična ali pravna oseba zasebnega prava (med katerega sodijo obligacijsko, stvarno, dedno, družinsko in delovno pravo), ki prejme premoženje na podlagi dedovanja ali darovanja, in tudi fizična oseba, ki prejme premoženje na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju oziroma na podlagi darilne pogodbe za primer smrti.
Za pravne osebe zasebnega prava po tem zakonu se štejejo društva, fundacije, skladi, ustanove, zasebni zavodi in gospodarska interesna združenja.
Premoženje, ki ga fizična oseba prejme od fizične ali pravne osebe kot dediščino ali darilo se ne šteje za dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino. Sem sodi tudi premoženje, ki ga pravna oseba prejme od pravne ali fizične osebe kot darilo ali dediščina, ki se ne šteje za dohodek po zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb.
Kaj sodi med premoženje?
- nepremičnine,
- premičnine (tudi vrednostni papirji, denar),
- premoženjske in druge stvarne pravice,
- volilo (oporočno naklonilo neke koristi osebi, katere oporočitelj ne postavi za dediča).
[tweet]Davek na dediščino in darila ne bo imel več osnove v posplošeni tržni vrednosti nepremičnine.[/tweet]
Darilo ali dediščina, ki zajema le premičnine, ni predmet obdavčitve, če je skupna vrednost premičnin nižja od 5.000 evrov.
Davek se ne plača od podedovanega ali podarjenega začasnega ali dosmrtnega užitka nepremičnine in od tistega dela nepremičnine, na katerem dedič ali obdarjenec po veljavnih predpisih ne more pridobiti lastninske pravice, pravice uporabe ali užitka.
Pri ugotavljanju davčne osnove se predmeti gospodinjstva (pohištvo, gospodinjski stroji, posteljnina …) ne upoštevajo.
Davek na dediščino in darila – davčna osnova in odmera
Kdaj nastane davčna obveznost darila ali dediščine?
- Pri darilih davčna obveznost nastane na prvi dan sprejema darila (darilo velja za sprejeto ob podpisani darilni pogodbi, izročilni pogodbi, pogodbi o preužitku oziroma ob dejanskem sprejemu darila).
- Pri dediščinah davčna obveznost nastane na dan pravnomočnosti sklepa o dedovanju.
- Pri volilu na dan pravnomočnosti sklepa o volilu.
- Pri pogodbah o dosmrtnem preživljanju in pri darilnih pogodbah za primer smrti na dan smrti preživljanca oziroma na dan smrti darovalca.
Davek na dediščine in darila se davčnemu zavezancu odmeri z odločbo v 30 dneh po prejemu davčne napovedi oziroma pravnomočnega sklepa o dedovanju. Višina davka se ugotavlja po predpisih, ki veljajo na dan nastanka davčne obveznosti.
[wpsr_facebook]