Cepljenje – ukrep za zajezitev epidemije
Cepljenje in testiranje sta le dva od ukrepov za zajezitev epidemije koronavirusa. Nekateri posamezniki se že vpisujejo na čakalne sezname, da bodo čimprej na vrsti za cepljenje, so pa tudi takšni, ki cepljenju ostro nasprotujejo.
[oblacek2 id=1 txt=”Potrebujete zanesljivo” link=’računovodstvo‘]
Lahko zaposleni testiranje zavrne?
Delodajalec mora v skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu zagotoviti varnost in zdravje pri delu za zaposlene. Zato v primeru, da z drugimi ukrepi v delovnem procesu ni mogoče zagotoviti zadostne zaščite delavcev, se lahko med njimi pojavi tudi obveznost testiranja.
- Testiranje mora delodajalec organizirati v okviru delovnega časa in na stroške delodajalca, prek institucij, ki so za to usposobljene.
- Poleg tega mora biti testiranje izvedeno diskretno, v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Zato je priporočljivo, da delodajalec o izvajanju testiranja sprejme ustrezen splošni akt delodajalca.
Odklonitev delavca, da se udeleži testiranja, lahko pomeni kršitev delovnih obveznosti. Takšna kršitev je lahko podlaga za disciplinski postopek ali pričetek postopka redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga na strani delavca.
Cepljenje – novosti
Zaradi novih okoliščin v zvezi s potekom cepljenja je strategija cepljenja posodobljena. V prednostno skupino za cepljenje tako po novem spadajo tudi starejši od 50 let, zaposleni v vzgoji in izobraževanju, ki še niso bili cepljeni in zaposleni pri upravljavcih kritične infrastrukture. Osnovni cilj strategije je zmanjšati umrljivost ter s tem število ljudi s težjim potekom virusa, razbremeniti zdravstveni sistem ter omogočiti ponoven zagon gospodarstva.
Želim se prijaviti na e-novice
Lahko delodajalec od zaposlenega zahteva cepljenje?
Ker obvezno cepljenje z zakonom ni določeno, ga delodajalec ne more odrediti. V nasprotnem primeru bi šlo za prekomeren poseg v osebnostne pravice posameznika.
Nekateri zaposleni so ob opravljanju svojega poklica močneje izpostavljeni okužbi, zato so za njih določena cepljenja obvezna. Podatke o izpostavljenosti nalezljivim boleznim na delovnem mestu mora zagotoviti delodajalec v izjavi o varnosti na delovnem mestu, poda pa tudi oceno tveganja na delovnem mestu. Cepljenje in določanje protiteles pri zaposlenih v teh primerih krije delodajalec.
Kratkotrajna odsotnost v času epidemije
Do konca tega leta je vlada podaljšala možnost, da lahko zaposleni koristi tri dni bolniške odsotnosti brez potrdila o upravičeni zadržanosti od dela, ki ga izda izbrani osebni zdravnik, in sicer največ enkrat v posameznem koledarskem letu. Gre torej za bolniško odsotnost brez predhodne ugotovitve razlogov za takšno odsotnost z dela s strani osebnega zdravnika delavca. V tem primeru je delavec upravičen do nadomestila plače v višini 80 %.