Le še dober mesec dni časa imajo tisti, ki so za nekaj sto evrov kupili že ustanovljeno družbo z omejeno odgovornostjo (d. o. o.), zaradi česar so imeli v poslovnih knjigah knjiženo posojilo lastnikom oziroma družbenikom do višine ustanovnega kapitala, da izvedejo vračilo posojila in denar vrnejo podjetju. Novela Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1l) je lanskega avgusta namreč določila eno leto prehodnega obdobja, da se to uredi. Rok za vračilo posojila, ki je potreben za ohranjanje minimalnega zakonskega osnovnega kapitala, je 23. avgust 2016.
Vračilo posojila do 23. avgusta
D. o. o. mora razpolagati vsaj z minimalnim osnovnim kapitalom 7.500 evrov, ki si ga družbenik ne sme prenakazati s posojilno pogodbo v zasebne namene, so nam povedali na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT). Lani avgusta je začela veljati novela Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1l), ki v 495. členu določa, da se v premoženje družbe, ki je potrebno za ohranitev najnižjega zneska osnovnega kapitala, ne štejejo več posojila družbe družbeniku, poslovodji ali njegovemu družinskemu članu. Več: Družba za 300 evrov, zdaj obvezno vračilo posojila.
Tako minimalni osnovni kapital ne bo mogel biti terjatev do družbenikov, družbe pa morajo to urediti najkasneje do 23. avgusta 2016. Do takrat morajo družbeniki premoženje, ki je potrebno za ohranjanje minimalnega zakonskega osnovnega kapitala, vrniti družbi. Prekrškovni organ bo lahko uvedel postopke zoper kršitelje šele po izteku moratorija.
Kdo bo izvajal nadzor?
V skladu s predhodnim odgovorom bo prekrškovni organ v primeru kršitve navedene obveznosti po uradni dolžnosti ali na podlagi prijave (npr. na podlagi prijave posameznika, AJPES, računovodskega servisa, FURS itd.) v skladu z določbami ZP-1 uvedel postopek o prekršku, so nam odgovorili z MGRT. Nadzor nad izvajanjem določbe se bo izvajal predvsem v praksi, pri čemer bo lahko vsak, ki bo ugotovil nepravilnosti oziroma kršitve omenjene določbe, prekrškovnemu organu predlagal uvedbo prekrškovnega postopka. Kot so nam še pojasnili na MGRT, je sicer avtentična razlaga zakona ZGD-1 pristojnost zakonodajalca samega, četudi področje vsebinsko sodi v njihovo področje dela, zato lahko posamezni organi in sodišča zavzamejo tudi drugačna stališča.
Kaj je osnovni kapital v d. o. o.?
Osnovni kapital d. o. o. sestavljajo osnovni vložki družbenikov, ki skladno z njihovo vrednostjo pridobijo svoj delež, izražen v odstotkih. Osnovni vložek je lahko zagotovljen v denarju ali kot stvarni vložek oziroma kot stvarni prevzem, o čemer smo pisali v članku Ustanovitev d. o. o.: ne rabite denarja, lahko vložite osnovna opredmetena sredstva. Med stvarni vložek sodijo tako premičnine kot nepremičnine, pa tudi pravice, podjetja oziroma del podjetja. Družbenik je dolžan pred prijavo za vpis v sodni register vplačati vsaj eno četrtino osnovnega vložka, vendar pa mora vrednost vseh vplačanih vložkov že v tej fazi znašati vsaj 7.500 evrov. Izjema velja pri stvarnih vložkih, ki se morajo družbi pred prijavo v sodni register izplačati v celoti. Lahko pa vrednost stvarnega vložka ne doseže vrednosti prevzetega vložka – razliko mora družbenik vplačati v denarju.
Kakšne so globe?
Za vse, ki so družbo torej kupili na način, ki je bil pred uveljavitvijo novele, ki je začela veljati avgusta lani (ZGD-1l), že skoraj ustaljen, ali pa ste si sami s posojilom izplačali vložena sredstva, ki so potrebna za ustanovitev podjetja, boste morali ta sredstva vrniti do 23. avgusta letos, saj novela določa, da je takšen pravni posel ničen in sodi med prekrške. Če podjetniki posojil ne bojo vrnili družbi, jim grozijo globe, ki se gibljejo do 6.000 evrov za mikro podjetje, do 15.000 evrov za majhno, do 30.000 za srednje in do 45.000 za veliko podjetje. Finančno pa se bo obremenilo tudi odgovorno osebo pravne osebe, in sicer z od 500 do 4.000 evri.
[tweet]Rok za vračilo posojila, ki je potreben za ohranjanje minimalnega zakonskega osnovnega kapitala, pa se mora družbi vrniti do 23. avgusta 2016.[/tweet]
Država v boj proti veriženju podjetij
S spremembo želi država otežiti veriženje podjetij oziroma ustanavljanje podjetji na zalogo. Praksa je pokazala, kot so nam pojasnili na MGRT, da so lahko družbeniki takoj po ustanovitvi družbe dvignili denar s transakcijskega računa kot posojilo od družbe in z njim ustanovili novo družbo. Tako je bilo mogoče zgolj z minimalnim vložkom, tj. 7.500 evrov, ustanoviti več družb. Vračilo posojila morajo vse družbe, ki jim je zakon določil eno leto prehodnega obdobja, urediti do 23. avgusta, po tem datumu pa vse družbe, ki tega ne bodo storile, čakajo globe, so nam še sporočili z MGRT.
VEM točka DATA in njeni referenti bodo tudi poleti podjetnikom ves čas pomagali pri odprtjih podjetja in registracijah samostojne dejavnosti, za vsa pravna vprašanja pa so vam na voljo tudi Datini pravni strokovnjaki. Svoj termin za posvet lahko rezervirate na 01 600 1530 ali pa nam pošljete elektronsko pošto na data@data.si.
[wpsr_facebook]