Napotitev delavcev na delo izven meja Slovenije, a znotraj Evropske unije, iz leta v leto narašča. Vlada predlaga, da se projekt napotitve delavcev uvrsti v načrt državnega proračuna za obdobje 2016-2019, in sicer v sklop razvojih programov.
Z višanjem števila napotenih delavcev naraščajo tudi izzivi, ki jih v povezavi s čezmejno napotitvijo sprejema Evropska unija. Posledica stalne rasti števila napotenih delavcev je tudi rast zlorab in kršitev pravic napotenih delavcev.
Skupna vrednost projekta je skoraj 350 tisoč evrov. Od tega bo slabih 80 odstotkov sofinancirala Evropska komisija, ostalo pa gre iz žepa Znanstveno raziskovalnega centra SAZU in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ).
[seminar id=”70686″ txt=”Slovenska zakonodaja ne pozna le dela s pogodbo o zaposlitvi ampak tudi druge oblike. Vse niso primerne za vse, je pa dobro vedeti, kakšne pogodbene sodelavce lahko najamete in koliko vas bo to stalo.”]
Napotitev delavcev čez mejo
Napotitev delavcev kot projekt je namenjen predvsem večji dostopnosti, preglednost in koherentnosti informacij o napotenih delavcih na delo v okviru opravljanja storitev za različne ciljne skupine (odgovorne javne službe, ponudnike storitev in napotene delavce). S tem želijo izboljšati tudi transnacionalno sodelovanje med nacionalnimi odgovornimi javnimi službami in socialnimi partnerji, predvsem z izmenjavo informacij in izmenjavo dobrih praks, z namenom ugotavljanja nepravilnosti na tem področju.
[tweet]Delavcem, ki jih delodajalci napotijo v tujino, se obeta izboljšanje pravic, varnosti in finančna pomoč.[/tweet]
Direktiva Evropske komisije se bo tako zavzemala za:
- Večjo pravno varnost napotenih delavcev (direktiva določa okviren seznam kvalitativnih meril).
- Boljšo zaščito in spoštovanje pravic delavcev (zagotavlja se enostaven, uporabnikom prijazen dostop do informacij glede pogojev zaposlovanja, ki veljajo v državi gostiteljici).
- Koncept solidarne odgovornosti glavnega izvajalca (vzpostavitev učinkovitega mehanizma, preko katerega napoteni delavci lahko vložijo pritožbe).
- Administrativno sodelovanje in pomoč z uporabo IMI sistema (Internal market information system).
- Boljše nadzorstvene ukrepe (nabor nacionalnih nadzornih ukrepov, vključno s tistimi, kateri se lahko uporabljajo za napotene državljane tretjih držav, ki zakonito prebivajo na ozemlju EU).
[seminar id=”70499″ txt=”S poslovnim načrtom se podjetnik pripravi na prihodnje korake na svoji poslovni poti in začrta smer razvoja poslovanja podjetja. V poslovnem načrtu preveri svojo poslovno idejo, oceni prodajo in stroške ter tveganja, s katerimi se bo moral soočiti. Udeležba je brezplačna! “]
[wpsr_facebook]