Tudi samostojni podjetniki lahko zahtevajo povračilo boleznine že prej kot po mesecu in pol, če to dokažejo z delovnim koledarjem. Natančneje, od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) lahko povračilo boleznine zahtevajo po petih tednih, če delajo tudi ob sobotah.
[seminar id=”70674″ txt=”Kolebate med zaposlitvijo in samozaposlitvijo? Izračunamo vam prednosti in slabosti ene in druge možnosti!”]
»Za samostojne podjetnike velja, da je delovnik od ponedeljka do petka, razen, če ne izkažejo drugače,« pojasnjujejo na ZZZS. Na portalu e-Davki lahko tudi samostojni zavezanci oddajo obračun osnove, davkov in prispevkov na način, da označijo mesečni fond ur, ki vključuje tudi delovne sobote. »V skladu z navedenim imajo samostojni podjetniki, ki želijo uveljaviti pri obračunu nadomestila v breme ZZZS tudi delovne sobote, možnost, da predložijo letni delovni koledar z označenimi delovnimi sobotami,« dodajajo na ZZZS. Seštevek delovnih ur pa v nobenem primeru ne more presegati števila največjega dovoljenega polnega delovnega časa, torej večji od 40 ur tedensko.
Zaposleni v delovnem razmerju na podlagi pogodbe o zaposlitvi z delodajalcem imajo lahko določen štiri, pet ali šest dnevni delovnik, v skladu s tem pa lahko delodajalci od ZZZS za svojega zaposlenega v primeru odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe že v najmanj petih delovnih tednih zahtevajo povračilo boleznin.
[seminar id=”70678″ txt=”Vse obveznosti samostojnega podjetnika – normiranca v enem paketu na enem seminarju!”]
Povračilo boleznine v nekaterih primerih do prvega dne naprej
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) namreč določa, da imajo zavarovanci pravico do nadomestila plače za čas zadržanosti od dela iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja od prvega delovnega dne zadržanosti, če so odsotni zaradi nege ožjega družinskega člana, presaditve živega tkiva ali organov v korist druge osebe, dajanja krvi, izolacije ali spremstva, ki jih odredi zdravnik, in tudi, ko se poškodujejo pri organiziranih javnih delih, gasilskih, gorskih in drugih reševalnih akcijah, v vseh ostalih primerih pa od 31. delovnega dne.
[tweet]Tudi samozaposlenim lahko že po petih tednih pripada povračilo boleznine oziroma bolniška![/tweet]
»Od prvega do tridesetega dne zadržanosti od dela pa izplačuje nadomestilo v svoje breme delodajalec oziroma samozaposleni,« pojasnjujejo na ZZZS. Nadomestilo dejansko nadomešča plačo, ki bi jo zavarovanec prejel, če bi delal.
Šestdnevni delovnik samozaposleni najlažje uveljavljajo v primeru, ko na primer, imajo delovni čas svoje poslovalnice ali lokala tudi ob sobotah in/ali nedeljah – v trgovski dejavnosti, gostinstvu, turizmu.
Zanimivo pa je, da samozaposleni ne morejo uveljavljati povračila za nadomestilo plače, če prostovoljno darujejo kri. Omenjeni zakon namreč določa, da imajo to pravico do nadomestila samo zaposleni s pogodbo o zaposlitvi, ne pa tudi samozaposlene osebe.
[wpsr_facebook]