Rodnost v Sloveniji upada – v nordijskih državah pa je COVID povzročil pravcat porast natalitete
Rodnost je v Sloveniji zadnja desetletja krepko v upadu in COVID tem demografskim podatkom ni pripomogel. V bolj severnih državah Evrope pa je statistika, na njihovo presenečenje, prav obratna. Kje je mogoče iskati razloge za takšne razlike? Je mogoče pripisati zasluge bonitetam kot so višji otroški dodatki in dolgi porodniški dopusti? Mimogrede, kot že veste, lahko pri nas ustanovite podjetje! Bi ustanovili družbo z omejeno odgovornostjo ali bi registrirali status samostojnega podjetnika? Niste prepričani? Pokličite nas na 01/600-1530 ali pa nam pišite na data@data.si ter se dogovorite za posvet z našimi podjetniškimi svetovalci!
Tudi v nordijskih državah je rodnost več let zapored upadala!
Po pričetku COVID-a je število rojstev v večini držav razvitega sveta strmoglavilo. Celo Kitajska je beležila krepak padec števila rojstev, ZDA pa so beležile celo rodnost na najnižji stopnji nasploh. Nordijske države so kljubovale temu trendu in nekatere so celo beležile pravcat »baby-boom«. To je v teh državah pravo presenečenje, saj je pri njih veljal podoben trend kot pri nas – rodnost v večletnem upadanju, navkljub državno uvedenim spodbudam. Razlogi, da je pri njih rodnost v upadu so strokovnjaki pripisovali več dejavnikom. Predvsem pa temu, da so se straši kasneje odločali za otroke. Prednost so se raje dajali izobrazbi, izgradnji kariere ali oblikovanju samostojnega življenja ter nakupu nepremičnine. Kaj se je torej spremenilo?
Kako se izpolni UPN plačilni nalog?
Rodnost v nordijskih državah – po COVID-u
Največjo porast je beležila Islandija z 16,5-odstotnim porastom števila rojstev. Finska je beležila 7-odstotno rast, Norveška 5 % in Danska 3 %. Rodnost na Švedskem je zrasla za odstotek. Ustaljeno demografsko razmišljanje je sledilo principu, da je rodnost ciklično povezana z gospodarsko rastjo. Med boljšo ekonomsko situacijo se število rojstev poveča, med ekonomsko krizo to upade. Vendar temu v primeru Nordijskih držav za čas COVID-a ni bilo tako. Podoben trend je bilo moč opaziti v devetdesetih letih na Finskem in ob svetovni bančni krizi na Islandiji.
Ob redni zaposlitvi lahko odprete popoldanski s.p.!
Rodnost v porastu za nordijske države – je razloge mogoče iskati v konceptu »socialne države«
Vsekakor je možen razlog lahko iskati v finančnih spodbudah, ki jih te države ponujajo. Starševski dopust v nekaterih izmed teh državah traja vsaj 11 mesecev. Tudi prihodki v tem času so lahko izredno spodbudni. Od 50 % prihodkov pred nastopom porodniškega dopusta na npr. Danskem, do celo 100 %. Tudi zgornji mejniki teh zneskov so pri nekaterih nordijskih državah razmeroma visoki. A relativno konkurenčno politiko imajo tudi države kot sta Nemčija in Francija. A v teh dveh državah rodnost ni tako porasla.
JUBILEJNA NAGRADA – Kdaj in koliko vam pripada?
Rodnost, kot jo dojemajo v severnih državah
Socialni trendi so kazali na to, da so prebivalci nordijskih držav smatrali čas COVID-a kot nekakšno pavzo, ki jo lahko izkoristijo za starševstvo. Tudi iskanje zaposlitve se ni predstavljalo bolj perspektivno napram odsotnosti zaradi starševstva – posebej v turističnih branžah. Oportunitetni stroški starševstva so se tako zaposlenim v teh branžah zmanjšali. Vendar sistem socialne države v teh državah obstaja že desetletja. Tako je moč pripravljenosti na starševstvo s strani prebivalstva pripisati bolj kot spodbudam, pripravljenosti posamezne države, da ta reagira na potrebe staršev v določenem trenutku – torej npr. izgradnji novih vrtcev, možnosti dela od doma ter prilagodljive oblike zaposlitve.
PRIJAVITE SE NA BREZPLAČNI WEBINAR ZASLUŽI DENAR S SVOJIM HOBIJEM ALI IDEJO!
Rodnost v Sloveniji v številkah
Število prebivalcev v Sloveniji je sicer v zadnjih letih zraslo, vendar je porast moč pripisati prej povečanemu priseljevanju, kot rodnosti. Tako nam številka prirasti ne odseva dejanskega trenda. Rodnost v Sloveniji namreč še vedno kaže znake upadanja. To je navkljub porasti ukrepov, kot sta otroški dodatek, porodniški dopust za oba starša ter dodatki za večje družine. Trend je sicer v letu 2021 nekoliko manj slabši, saj se je rodilo le 60 otrok manj kot v letu 2020. Vendar v kolikor gledamo razliko med rodnostjo in smrtnostjo za zadnja 3 leta, so številke še bolj negativne. Razlika med rodnostjo in smrtnostjo je zadnji dve leti celo štirikratnik številke iz leta 2019.
Vir: SURS
Ostanite na tekočem: Prijavite se na e-novice
DATA d.o.o.
Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.