Zunajzakonska skupnost je dolgotrajna zveza med neporočenima moškim in žensko
Zunajzakonska skupnost se v marsičem že enači z zakonsko skupnostjo moškega in ženske, zaplete pa se lahko pri njenem dokazovanju, saj jasna merila niso določena.
Družinski zakonik (DZ) sicer jasno pravi, da ima zunajzakonska skupnost enake pravne posledice glede zadev, ki jih zakonik določa, kakor če bi sklenila zakonsko zvezo. Prav tako sta zakonska in zunajzakonska skupnost izenačeni pri dedovanju, še posebej, če oporoke ni. Vendar morata partnerja svojo ljubezen tudi javno dokazati. Kako to storiti?
[oblacek id=6 txt=”Potrebujete nasvet s področja delovnega prava?” link=‘Pošljite povpraševanje!’]
Če zakonska zveza ni mogoča, zakonska skupnost ne obstaja
Čeprav se zaljubljencem že na prvi pogled vidi, da se je vžgala ljubezenska iskra, katere ogenj ne pojenja, je uradno dokazovanje zveze med moškim in žensko nekoliko težji zalogaj. Ali pa tudi ne, če je ljubezen prava.
Najpomembneje pri dokazovanju je, da ne obstajajo objektivni razlogi oz. zadržki, zakaj par svoje ljubezni ni okronal s poroko. Torej ni nihče od partnerjev mladoleten, nista v sorodu ali v skrbniškem razmerju, sta razsodna in nihče od njiju ni poročen.
Potrdilo o zunajzakonski skupnosti ne obstaja
V Sloveniji se zunajzakonska skupnost ne ureja z registracijo. Tudi Družinski zakonik ne določa, kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da je zunajzakonska skupnost pravno priznana. Zato potrdila o obstoju takšne skupnosti ni mogoče dobiti. Niti ni mogoče sprožiti sodnega postopka samo zato, da bi se ugotavljal obstoj ljubezni med moškim in žensko, ki živita skupaj.
Prevoz na delo in povračilo stroškov po novi Uredbi
O obstoju zunajzakonske skupnosti odloča sodišče
Sodišče mora zato v vsakem posameznem primeru ugotoviti, ali sta moški in ženska, o katerih se odloča, zgradila zunajzakonsko skupnost. Skupnost je treba dokazati, ko je to pomembno pri določanju neke pravice ali dolžnosti. Pri tem upošteva, ali se obnašata kot zakonca, kar pomeni, da zveza traja, sta čustveno navezana eden na drugega, si delita finančno breme in si morda pomagata tudi v podjetju enega izmed njih. A spet Družinski zakonik ostaja nem glede tega, koliko časa mora takšna zveza trajati.
Ustanovite podjetje z našo pomočjo
Samo skupno življenje prav gotovo ne bo dovolj, da bi zunajzakonsko skupnost dokazali. Niti ni ovira, če partnerja ne živita pod isto streho, če jima tako ustreza. Morata pa dokazati, da so vzrok, da ne živita skupaj, druge okoliščine (npr. zaposlitev v različnih krajih).
Ostanite na tekočem: Prijavite se na e-novice
Zunajzakonska skupnost je lahko vzrok za prenehanje pravice do preživnine. Če sodišče odloči, da je razvezani zakonec v zvezi, ki je zunajzakonska skupnost, nekdanjemu partnerju ni treba plačevati preživnine. Ob razhodu so pravne posledice za partnerja enake, kot če bi se ločevala. Dogovoriti se morata glede skrbništva, če imata otroke, in tudi glede skupnega premoženja, kamor spada tudi podjetje, če sta ga ustanovila skupaj.
Ker je neporočenih dolgoletnih parov veliko, bi bilo dobro definirati, kaj je zunajzakonska skupnost.