Nižja davčna stopnja za dohodke multinacionalnih podjetij
Nižja davčna stopnja je bila glavna tema srečanja ministrov za finance skupine premožnih držav G7 – ZDA, Velika Britanija, Nemčija, Francija, Italija, Kanada in Japonska. Države so se dogovorile o uvedbi najmanj 15-odstotnega globalnega davka na dobiček multinacionalnih podjetij. To bi lahko z uveljavitvijo sporazuma v vladne proračune sprožilo stekanje več milijard evrov, ki bi jih vlade nato porabile za poplačilo dolgov, ki so nastali med krizo covida-19.
Nižja davčna stopnja bo drastičen ukrep proti izogibanju plačevanja davkov
[oblacek2 id=1 txt=”Potrebujete zanesljivo” link=’računovodstvo?’]
Apple, Amazon, Google in podobne multinacionalke se tako ne bodo več mogli izogibati plačevanju davkov, kot so se do sedaj. Po optimističnih pričakovanjih naj bi se tako končalo dolgoletno izogibanje tudi ostalih multinacionalk plačilu višjih davkov s selitvijo sedežev njihovih podjetij v države, kjer je nižja davčna stopnje. Večja multinacionalna podjetja bodo tako posledično plačevala več davkov v tistih državah, v katerih poslujejo.
Davku se poslej naj ne bi mogla izogniti podjetja, ki na globalni ravni ustvarijo vsaj desetodstotni dobiček. Dogovor G7 predvideva da bo petina ustvarjenega dobička teh podjetij prenesena v države, kjer so ustvarili dobiček, in bo tam tudi obdavčena.
Nižja davčna stopnja – dogovor med državami je prelomnica
Po poročanju BBC je Alex Cobham, izvršni direktor mreže omrežja pravičnih davkov (Tax Justice Network), dogovor označil za prelomnico. Vendar je hkrati izpostavil, da mora skupina G7 zagotoviti, da se koristi tega, torej prihodki, pravično porazdelijo po vsem svetu. Po njegovem mnenju pa bi moral G7 uvesti vsaj 25-odstotni davek, če bi hoteli na globalni ravni doseči dejanske spremembe. Onemogočiti bi morali, da nižja davčna stopnja povzroča tekmo glede plačevanja nižjih davkov, ki je državljane v številnih državah oropala za pomembne prihodke.
Regres – koliko in do kdaj izplačilo v letu 2021
Slabosti dogovora o nižji davčni stopnji
Do sporazuma so bili kritični predstavniki organizacije Oxfam. Tako bi se namreč na račun revnejših držav okoristile predvsem države G7, kjer je sedež mnogih velikih podjetij. Izpostavili so nesmiselnost predloga vzpostavitve 15-odstotne globalne davčne stopnje za multinacionalke, ki je podobna davčnim stopnjam, s katerimi Irska, Švica ali Singapur privabljajo tuja podjetja. Sporazum bodo obravnavali na zasedanju skupine G20, vključno s Kitajsko in Indijo, ki se bo zgodil prihodnji mesec.
Ostanite na tekočem: Prijavite se na e-novice
Nižja davčna stopnja naj bi večja mednarodna podjetja preusmerila od preusmerjanja denarja v davčne oaze. Slednje so namreč raznolike, vsem pa sta skupni dve karakteristiki: nizki davki ( včasih jih sploh ni in prebivalci plačajo le pavšal, ki je enak ne glede na prihodek) in diskretnost, ki variira tudi do popolne tajnosti vseh podatkov. Zakonodaja je pogosto pomanjkljiva in ne-transparentna.