Delovna obleka je pri opravljanju določenih dejavnosti obvezna. Podjetja in podjetniki (ter seveda zaposleni pri njih) pri opravljanju svoje dejavnosti velikokrat potrebujejo posebna oblačila, obutev, pokrivala itd.
[oblacek id=8 txt=”Potrebujete računovodsko svetovanje? Rezervirajte si termin na 01 600 1530 ali” link=’zahtevajte ponudbo!‘]Žal se vsaka delovna obleka ne šteje med davčno priznane odhodke, kar pomeni, da nam takšen nakup ne znižuje davčne osnove od katere plačujejo davek od dobička (iz dejavnosti). V računovodskem smislu se pod pojem delovna obleka štejejo vse tiste obleke, ki jih podjetnik ali njegovi zaposleni potrebujejo za zaščito telesa ali delov telesa (zaščitni jopiči, rokavice, čevlji, zaščitne maske) in so opredeljene v izjavi o varnosti in zdravju pri delu z oceno tveganja ali v sistemizaciji delovnih mest kot obvezna delovna obleka.
Z drugimi besedami to pomeni, da poslovna obleka praviloma ne spada pod pojem delovna obleka. To velja ne glede na to, da je pri določenih poklicih določen poseben kodeks oblačenja. Tako npr. zavarovalniški ali nepremičninski agent ali predavatelj, ki skrbi za svojo zunanjo podobo in je pri tovrstni dejavnosti tudi zelo pomembna, svoja oblačila kupuje iz zasebnih sredstev in ne »na stroške« podjetja. Na drugi strani pa lahko električar svoj kombinezon, čelado in čevlje uveljavlja kot davčno priznane stroške. Zakaj?
Na podlagi veljavnih določil Zakona o dohodnini in Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb se med priznane odhodke štejejo tisti, ki so potrebni za pridobivanje prihodkov in so pogoj ali posledica opravljanja dejavnosti. Pomembno je, da je izključen element uporabe za zasebne namene. Ob tem mora iti za uporabo v skladu z običajno poslovno prakso.
Kdaj je torej delovna obleka davčno priznan strošek?
Delovna obleka bo priznana kot davčno priznan strošek, če je posebna obleka nujno potrebna za opravljanje vaše dejavnosti. To velja za vas in vaše zaposlene. Pogoj je tudi, da ste delovno obleko natančno in vnaprej opredelili v izjavi o varnosti in zdravju pri delu z oceno tveganja. To lahko storite tudi v vašem aktu o sistemizaciji delovnih mest. V kolikor imate naravo svoje dejavnosti torej takšno, da potrebujete vi in vaši zaposleni zaščito telesa ali delov telesa, opredelite zaščitna sredstva, obleko, obutev, uniformo itd. v vaših internih aktih.
Od pojma delovna obleka pa je potrebno ločevati dodatek na urejenost, ki ga lahko delodajalec izplačuje svojim zaposlenim. Če zaposlenemu izplačujete dodatek na urejenost (kot dodatna sredstva k plači za obleko) se le-ta šteje enako, kot če bi povečali bruto plačo zaposlenega. Od tega se namreč plačujejo vse dajatve in prispevki (je pa to davčno priznan strošek iz zaposlitve).
Pri pripravi vaših internih aktov in opredelitvi delovne obleke, vam lahko pomagajo naši pravni strokovnjaki. Za nasvet in ponudbo nas pokličite na 01 6001 526 ali nam pišite na data@data.si.
Preberite tudi:
[wpsr_facebook]