Ministrstvo za okolje in prostor je v javno obravnavo dalo predlog novele zakona o evidentiranju nepremičnin, ki med drugim ureja tudi register nepremičnin. Z novelo naj bi sicer na ministrstvu zagotovili bolj kakovostne podatke v javnih evidencah, kar naj bi olajšalo izvajanje množičnega vrednotenja nepremičnin.
[seminar id=”70677″ txt=”Si želite dodatnega zaslužka? Pobrskajte med dobrimi poslovnimi idejami skupaj z našimi podjetniškimi strokovnjaki!”]
Oddajanje nepremičnin v najem je lahko dober posel. Veste, kako ustrezno registrirati tovrstno dejavnost? Lahko se registrirate kot sobodajalec, v določenih primerih pa je treba poskrbeti za odprtje podjetja. Ideje za (dodaten) zaslužek vam sicer pomagamo poiskati na brezplačnem izobraževanju Zasluži denar s svojim hobijem ali idejo.
Zakon o evidentiranju nepremičnin se spreminja v delih, ki se nanašajo na zemljiški kataster, kataster stavb in register nepremičnin.
Pri zemljiškem katastru so določena bolj jasna pravila vodenja in usklajevanja podatkov o dejanski rabi zemljišč. Ta se bodo sicer še naprej prevzemala iz evidenc organov, ki urejajo posamezne vrste dejanske rabe (npr. kmetijska, gozdna, pozidana zemljišča).
Ker lokacijski podatki zemljiškega katastra niso dovolj natančni zaradi različnih načinov merjenja mej in vzdrževanja zemljiškokatastrskih načrtov v preteklosti, naj bi se za njihovo izboljšavo uvedla nova geodetska storitev, imenovana “lokacijska izboljšava”.
Pri katastru stavb novela zakona usklajuje pravila za vpisovanje podatkov o lastnikih delov stavb s pravili za vpisovanje teh podatkov v zemljiško knjigo. “Delitev” stavbe na več delov stavbe bo za stanovanjske stavbe, zgrajene po 1. januarju 2003, omejeno. Dovoljeno bo le, če je bilo izdano gradbeno dovoljenje za večstanovanjsko stavbo.
Register nepremičnin
Predlog zakona boj celovito in predvsem natančneje določa pravila in postopke v zvezi s pridobivanjem in spreminjanjem podatkov, ki jih vsebuje register nepremičnin.
Po predlogu bodo lastniki nepremičnin enkrat letno prejeli obvestilo, če se bodo podatki v zemljiškem katastru, katastru stavb ali registru nepremičnin spremenili in lastniki ne bodo o njih obveščeni že z upravno odločbo ali obvestilom.
Med drugim bo šlo za spremembe podatkov, ki jih vsebuje le v register nepremičnin (npr. letnica obnove stavbe), spremembe podatkov, ki se prevzamejo iz drugih evidenc ter se v zemljiški kataster in register nepremičnin vpišejo na podlagi grafičnega preseka, in za spremembe podatkov zaradi lokacijske izboljšave zemljiškega katastra.
Zakonodajni predlog določa tudi možnosti za ukrepanje geodetskega inšpektorja. To naj bi preneslo bolj učinkovit nadzor nad izvajanjem zakonskih določil.
Novo vrednotenje nepremičnin jeseni 2018
V postopku sprejemanja pa je že predlog novele zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin. Vlada ga je potrdila julija letos, z njim pa naj bi se posodobil sistem množičnega vrednotenja. Posodobitev je potrebna tudi zaradi odločitve ustavnega sodišča, da se vrednosti, določene po sedanjem sistemu, ne sme uporabiti za obdavčitev.
Po novem naj bi lastniki in občine sodelovali v fazi oblikovanja modelov vrednotenja. Lastniki bi lahko vplivali tudi na pripis vrednosti posamezni nepremičnini. In sicer z dokazovanjem posebnih okoliščin, kot so posebej ugodna ali neugodna mikrolokacija, nestandardna kakovost in poškodbe nepremičnine. Novo vrednotenje nepremičnin naj bi se predvidoma izvedlo jeseni prihodnje leto.
[wpsr_facebook]