Marsikateremu delodajalcu se zdi nerazumljivo, da lahko delavec na svojem delovnem mestu, v delovnem času in pri uporabi delodajalčeve opreme, pričakuje določeno mero zasebnosti. Vendar je sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice delavcem priznala pravico do zasebnosti tudi na delovnem mestu. Pod pravico do zasebnosti je treba razumeti splošno pravico do zasebnosti, dostojanstva in integritete, komunikacijsko zasebnost ter informacijsko zasebnost oziroma varovanje osebnih podatkov. Vse to so temeljne osebnostne pravice, ki so varovane z Ustavo Republike Slovenije in ki posameznika ščitijo tako v razmerju do državnih organov kot tudi v razmerju do tretjih oseb.
Pri vprašanju zasebnosti na delovnem mestu je ključno vprašanje, do katere meje lahko delavec na delovnem mestu pričakuje zasebnost. Na eni strani je prisoten interes delodajalca, ki ima pravico do oblasti nad svojimi sredstvi in pravico, da nadzira, ali je ta oprema uporabljana v skladu z namenom, za katerega je bila delavcu dana v uporabo, na drugi strani pa obstaja interes delavca, ki utemeljeno pričakuje določeno stopnjo zasebnosti tudi na delovnem mestu. V slovenski zakonodaji žal ni konkretnih rešitev tega vprašanja, zato je potrebna presoja vsakega konkretnega primera posebej.
[datainfo]Najpogosteje prihaja do kršitev komunikacijske zasebnosti delavca na delovnem mestu, saj je le-ta v Sloveniji precej strogo varovana. Pravica do komunikacijske zasebnosti je varovana z Ustavo republike Slovenije, Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1), Zakonom o elektronskih komunikacijah (ZEKom) in Kazenskim zakonikom (KZ-1). Da bi delodajalec pravilno in zakonito uresničeval svoj interes nad nadzorom uporabe njegovih lastnih sredstev, mora torej imeti precej pravnega znanja. Poleg tega mora biti vsaka oblika nadzora, ki pomeni poseg v pravico do zasebnosti, vnaprej opredeljena v internih aktih delodajalca ali pa imeti neposredno zakonsko podlago. Delodajalec tako lahko poseže v pravico do delavca do zasebnosti le, kadar je to nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov delodajalca, ki očitno prevladujejo nad interesi posameznika, ter kadar sta možnost in način posega v zasebnost delavca natančno vnaprej opredeljena v internih aktih delodajalca.
Za pomoč pri pripravi ustreznih internih aktov in pravilnikov ter za svetovanje s področja zasebnosti na delovnem mestu se lahko obrnete na naše pravne strokovnjake, ki vam bodo z veseljem pomagali.
Pripravila: Darja Golob Koritnik
[wpsr_facebook]