Zaposlitev za določen čas je največkrat uporabljena v primeru projektnega dela
Zaposlitev za določen čas je med delodajalci zelo priljubljena oblika zaposlitve. Zakonsko gledano pa gre zgolj za izjemo, saj je delovnopravna zakonodaja bolj naravnana k zaposlitvi za nedoločen čas. Najbolj običajna razloga, da se sklene zaposlitev za določen čas je povečan obseg dela in narava dela, če gre na primer za projektno delo. V nadaljevanju boste spoznali še druge zakonsko določene izjeme, ki dovoljujejo zaposlitev za določen čas.
[oblacek2 id=1 txt=”Potrebujete zanesljivo” link=’računovodstvo‘]
Zaposlitev za določen čas nujno v pisni obliki
Če s pogodbo o zaposlitvi čas trajanja ni pisno določen oziroma, če pogodba o zaposlitvi za določen čas ni sklenjena v pisni obliki ob nastopu dela, se domneva, da je pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas. Če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo ali če ostane delavec na delu tudi po poteku časa, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, se šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Zaposlitev za določen čas in izjeme od objave PDM
Če zaposlitev za določen čas po svoji naravi traja največ 3 mesece ali pa se zaposlitev za določen čas sklene za nadomeščanje začasno odsotnega delavca, delodajalec ni dolžen javno objaviti prostega delovnega mesta.
Preberite tudi: Dodatek za delovno dobo
Kdaj zakon dovoljuje zaposlitev za določen čas?
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da se pogodba o zaposlitvi lahko izjemoma sklene za določen čas, če gre za:
- izvrševanje dela, ki po svoji naravi traja določen čas,
- nadomeščanje začasno odsotnega delavca,
- začasno povečan obseg dela,
- zaposlitev tujca ali osebe brez državljanstva, ki ima enotno dovoljenje kot ga določa zakon, razen kadar je enotno dovoljenje izdano na podlagi soglasja za zaposlitev, samozaposlitev ali delo,
- poslovodno osebo ali prokurista,
- vodilnega delavca,
- opravljanje sezonskega dela,
- delavca, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas zaradi priprave na delo, usposabljanja ali izpopolnjevanja za delo, oziroma izobraževanja,
- zaposlitev za določen čas zaradi dela v prilagoditvenem obdobju na podlagi dokončne odločbe in potrdila pristojnega organa, izdane v postopku priznavanja kvalifikacij po posebnem zakonu,
- opravljanje javnih del oziroma vključitev v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom,
- pripravo oziroma izvedbo dela, ki je projektno organizirano,
- delo, potrebno v času uvajanja novih programov, nove tehnologije ter drugih tehničnih in tehnoloških izboljšav delovnega procesa ali zaradi usposabljanja delavcev,
- predajo dela,
- voljene in imenovane funkcionarje oziroma druge delavce, ki so vezani na mandat organa ali funkcionarja v lokalnih skupnostih, političnih strankah, sindikatih, zbornicah, društvih in njihovih zvezah,
- druge primere, ki jih določa kolektivna pogodba na ravni dejavnosti.
Zaposlitev za določen čas – je možna konkurenčna klavzula?
Konkurenčna klavzula je lahko določena tudi v pogodbi za določen čas, vendar le, če se ta sklepa z vodilnim delavcem, poslovodno osebo, prokuristom ali če gre za opravljanje projektnega dela.
Ostanite na tekočem: Prijavite se na e-novice
Kdaj je delavec, zaposlen za določen čas, upravičen do odpravnine?
Delavcu pripada odpravnina, če pogodba o zaposlitvi za določen čas, preneha s potekom časa, za katerega je bila sklenjena. Osnova za odmero odpravnine je povprečna mesečna plača delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas.