Od delavcev v državah Evropske unije (EU), ki delajo krajši delovni čas od polnega – teh je bilo lani 44,7 milijonov –, si jih dobrih 22 odstotkov želi delati več. Slovenija se uvršča nekje na zlato sredino. V raziskavi evropskega statističnega urada Eurostat so sodelovale osebe med 15. in 74. letom starosti, prevladovale so ženske. Na trgu EU je po ocenah Eurostata 4,7 odstotkov potencialne delovne sile, ki bi z delom lahko pričela takoj.
[seminar id=”70686″ txt=”Kako je obdavčena avtorska pogodba? Kdaj se vam splača zaposliti delavca preko podjemne pogodbe?”]
V Sloveniji je lani 32,3 odstotka ljudi delalo za krajši delovni čas od polnega
V EU je bilo lansko leto zaposlenih 220 milijonov ljudi, 23 milijonov je bilo brezposelnih, 136 milijonov pa delovno oziroma gospodarsko neaktivnih. Okoli osem ljudi od desetih zaposlenih v EU je delalo za polni delovni čas, dva od desetih pa za krajši delovni čas od polnega. Med temi, ki so delali za krajši delovni čas od polnega – skupaj jih je bilo 44,7 milijona – je bilo po ocenah Eurostata 10 
milijonov takšnih, ki so bili podzaposleni oziroma premalo zaposleni. To pomeni, da bi radi delali več delovnih ur in da so z delom pripravljeni pričeti takoj. Gre za več kot petino vseh zaposlenih s krajšim delovnim časom od polnega (22,4 odstotka) oziroma za 4,6 odstotka ljudi izmed vseh zaposlenih v EU v lanskem letu.. Dve tretjini teh podzaposlenih je bilo žensk, (66 odstotkov).
Prijavite se na izobraževanje o oblikah zaposlitve!
Med ekonomsko aktivno populacijo (zaposleni in nezaposleni) 11,4 milijona (4,7 odstotka) ekonomsko neaktivnih, starih med 15 in 74, predstavlja potencialno delovno silo. Med temi so skoraj vsi pripravljeni z delom pričeti takoj (9,3 milijona), vendar službe ne iščejo. 2,2 milijona je bilo tistih, ki so službo iskali, vendar delom niso mogli pričeti takoj. Gre predvsem za študente, ki so tik pred zaključkom študija.
Največji delež podzaposlenih delavcev s krajšim delovnim časom od polnega je bilo po podatkih Eurostata v Grčiji, na Cipru in v Španiji, med 50 in 70 odstotki. Na nasprotnem koncu lestvice so se znašle Danska, Češka, Estonija, Luksemburg, Nizozemska in Nemčija z 9 do 14 odstotki. Slovenija je v lanskem letu beležila 32,3 odstotka delavcev, ki so bili zaposleni za krajši delovni čas od polnega.
[tweet]Na trgu EU je 4,7 odstotkov potencialne delovne sile, ki bi z delom lahko pričela takoj.[/tweet]
Potencialna dodatna delovna sila je največja v Italiji (več kot 3,5 oziroma 14 odstotkov ljudi), sledijo Hrvaška (9,2 odstotka), Luksemburgu (7,8 odstotka), Finska (7,7 odstotka) Bolgarija (7,1 odstotka). V Sloveniji je bilo takšnih oseb 2,9 odstotka. Na tem mestu velja poudariti, da so v vsaki EU državi potencialno dodatno delovno silo predstavljale predvsem osebe, ki so bile na voljo za delo, vendar zaposlitve sami niso iskale. V večini držav so večji delež potencialne dodatne delovne sile predstavljale ženske, z izjemo Irske, Bolgarije, Litve, Danske, Finske, Madžarske in Avstrije.
[wpsr_facebook]