Pravna služba podjetja Data d.o.o. je sodelovala pri pripravi članka, ki je bil objavljen v časniku Finance. Članek najdete na povezavi Kako pravno urediti možnost sobotnega leta v podjetju ali pa ga preberete spodaj.
Slovenska delovnopravna zakonodaja ne definira sobotnega leta oziroma sabbaticala ali daljšega službenega odklopa. Običajno podjetja to urejajo prek neplačanega dopusta zaposlenega. Kakšne možnosti imate, da to pravno uredite, in na kaj bodite pri tem pozorni, so povedali v pravni službi podjetja Data.
Neplačan dopust v slovenski zakonodaji ni opredeljen, ga pa omenjajo nekatere kolektivne pogodbe. Neplačan dopust je predvsem stvar dogovora med delavcem in delodajalcem, zato je v takšnih primerih pomembno, da stranki svoj dogovor in pravila neplačanega dopusta opredelita v medsebojnem sporazumu, poudarjajo pravniki Date.
Z delavcem lahko prekinete pogodbo o zaposlitvi
Obstaja več možnosti, kako urediti službeni odklop zaposlenega. »Mogoče je, da se stranki dogovorita, da bo delodajalec delavca odjavil iz obveznih socialnih zavarovanj in ga po koncu dogovorjenega obdobja (dopusta) znova zaposlil,« pojasnjujejo v pravni službi podjetja Data. V tem primeru gre dejansko za sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi in s tem delovnega razmerja, po prenehanju dopusta pa za vnovično zaposlitev na podlagi nove pogodbe o zaposlitvi.
Začasni suspenz pogodbe o zaposlitvi
Druga možnost, ki jo omenjajo v Dati, je začasni suspenz pogodbe o zaposlitvi. »V tem primeru sama pogodba o zaposlitvi ne preneha veljati, vendar pa delodajalec delavca za čas suspenza pogodbe odjavi iz obveznih socialnih zavarovanj. Po prenehanju suspenza se je delavec zavezan vrniti na delo v roku petih dni, delodajalec pa ga znova prijavi v obvezna socialna zavarovanja na podlagi prvotne pogodbe o zaposlitvi,« pojasnjujejo.
Dogovorite se, kdo bo plačeval socialne prispevke
Ob tem dodajajo, da navedeni možnosti v praksi nista pravilo: »Pogosteje se stranki dogovorita za neplačan dopust v smislu, da delavec ostane prijavljen v obvezna socialna zavarovanja, torej ostane v delovnem razmerju, a dopust ni plačan.«
Če delavec ostane v delovnem razmerju in je torej še naprej vključen v obvezna socialna zavarovanja, je treba plačevati vse prispevke. »Kdo bo dejansko nosil strošek prispevkov, je odvisno od dogovora med strankama, zato je treba takšna vprašanja urediti s pisnim dogovorom,« pravijo v Dati.
Podrobnosti določite že v pravilniku
Pomembno je, da se v pisnem dogovoru opredeli trajanje dopusta in pravila glede plačevanja prispevkov v tem času. Če ima delodajalec večje število zaposlenih in se zaposleni pogosteje odločajo za odobritev neplačanega dopusta, Datini pravniki priporočajo, da pravila določi že v svojem splošnem ali internem aktu, denimo v pravilniku o delovnih razmerjih ali pravilniku o letnem dopustu. »Tako bodo delavcem že vnaprej znana pravila glede možnosti koriščenja neplačane odsotnosti, s čimer se delodajalec izogne tudi morebitnim nesoglasjem z in med zaposlenimi, denimo očitkom o neenakem obravnavanju zaposlenih, privilegiranju posameznih zaposlenih in tako naprej,« še pojasnjujejo.
Kakršnokoli izplačilo je obdavčeno enako kot plača
Kaj pa, če bi želeli delavcu izplačati zgolj del plače oziroma kot nekakšno nagrado delavcu? V Dati odgovarjajo, da je kakršnokoli izplačilo obdavčeno enako kot plača. Če je odsotnost neplačana, delavec ni upravičen ne do plačila ne do nadomestila plače.
Članek Kako pravno urediti možnost sobotnega leta v podjetju je bil objavljen v časniku Finance.
[wpsr_facebook]