Predlog zakona o vajeništvu ureja vajeništvo kot obliko izobraževanja v srednjem poklicnem izobraževanju in v programih nadaljnjega poklicnega in strokovnega izobraževanja. Vajeništvo se s prihodnjim šolskim letom še ne bo vključilo v šolski sistem, kasneje pa moda že. Predlog zakona še ni v celoti dorečen; odprto ostaja predvsem vprašanje, kdo bo namenil sredstva za vajeništvo in koliko. Na Obrtno-podjetniški zbornici pa ne podpirajo predloga, da bi vajeništvo potekalo v breme delodajalca.
[seminar id=”75341″ txt=”Poznate obveznosti, ki jih morate kot delodajalec izpolnjevati? Mi pravne akte beremo namesto vas!”]
Kot piše predlog zakona, je vajenec oseba, ki se vključi v vajeništvo. V vajeništvo se lahko zaradi prekvalifikacije ali pridobitve srednje poklicne izobrazbe ali nadaljnjega poklicnega in strokovnega izobraževanja vključi tudi oseba, ki se izredno izobražuje in brezposelna oseba po tem zakonu.
Pogledi glede ureditve statusa vajencev pa se razlikujejo, nekateri predlog, da za vajenca veljajo določila Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), močno podpirajo, drugi pa temu močno nasprotujejo. Po predlogu zakona mora biti vajenec sicer starejši od 15 let, delo pa sme opravljati, če v to privolijo njegovi starši oziroma zakoniti zastopniki. Med vajencev in delodajalcem oziroma mentorjem mora biti sklenjena pogodba o vajeništvu, ki določa pravice in obveznosti vajenca in delodajalca.
- Delodajalec
Vajeništvo, ki poteka na vajeniškem delovnem mestu, izvajajo pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki ali posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost ter podružnice tujega podjetja.
- Mentor
Mentor je lahko samostojni podjetnik posameznik, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost ali oseba, zaposlena pri delodajalcu, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za izvajanje mentorstva.
Kdo bo dal sredstva za vajeništvo?
Sredstva za naloge pristojnih zbornic po tem zakonu se zagotavljajo iz proračuna države, lahko pa tudi iz drugih sredstev projektov na podlagi javnega razpisa, pišejo v predlogu zakona. Sredstva za vajeništvo naj bi zagotavljal Evropski socialni sklad (ESS), ki namenja sredstva za pomoč tem mladim pri prvih korakih na trgu dela. “Močno se podpira vajeništvo, pripravništvo v podjetjih in kratkotrajna praksa, pogosto vzporedno s tečaji usposabljanja,” so zapisali na spletni strani.
Vajenec se v času praktičnega usposabljanja z delom obvezno zavaruje na podlagi predpisov s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki urejajo vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi drugega pravnega razmerja, in na podlagi predpisov, ki urejajo zdravstveno zavarovanje ter zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni na podlagi drugega pravnega razmerja v skladu z zakonom.
Vajenec naj bi za opravljeno delo dobil nagrado
Vajenec je za čas praktičnega usposabljanja z delom upravičen do vajeniške nagrade, in sicer mesečno. Vajeniška nagrada ne sme biti nižja od 50 odstotkov minimalne plače, določene z zakonom, in znaša najmanj 50 odstotkov v prvem, 70 v drugem in najmanj 90 odstotkov v tretjem letniku. Vajenec bo deležen tudi povračila stroškov prehrane in prevoza na delovnem mestu.
[tweet]Bo v prihodnjih letih znova zaživelo vajeništvo in kdo ga bo financiral? Vajencem se predvideva vajeniška nagrada.[/tweet]
Vajeniška nagrada pri denarni socialni pomoči, varstvenem dodatku, pravici do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, pravici do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in subvencije najemnine, se bo štela kot priložnostni dohodek. Navedeno pomeni, da se bo kot dohodek upoštevala le v višini razlike med povprečno mesečno višino vajeniške nagrade (izplačane v zadnjih 3 mesecih) in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka (kar je trenutno 144,40 evra). Pri otroškem dodatku, subvenciji vrtca, subvenciji šolske prehrane in državne štipendije pa se bo vajeniška nagrada kot dohodek upoštevala v dohodek stranke samo v primeru upoštevanja dohodka iz preteklega leta, razen v primeru, če se bo ugotovilo, da vajenec nima več sklenjene pogodbe o vajeništvu.
VEM točka DATA obratuje tudi poleti! Naši referenti bodo ves čas pomagali pri odprtjih podjetja in registracijah samostojne dejavnosti, zato si svoj termin za posvet čimprej rezervirajte na 01 600 1530 ali pa nam pošljete elektronsko pošto na data@data.si.
Vir: Predlog zakona o vajeništvu, OZS
[wpsr_facebook]