Sorodstvena pomoč ali kratkotrajno delo?
Podjetniku pri delu lahko brezplačno priskočijo na pomoč tudi družinski člani, in sicer ne glede na to, ali so v delovnem razmerju ali ne. Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1) iz tega naslova izvzema nekatere oblike dela, kot so sosedska, sorodstvena pomoč, humanitarno, kratkotrajno in nujno delo ter osebno dopolnilno delo (ODD). V nadaljevanju pojasnjujemo razlike med kratkotrajnim delom in sorodstveno pomočjo.
>>> Ustanovitev s. p. ali popoldanskega s. p. je na VEM točki Data hitra, enostavna in brezplačna. Več informacij dobite na brezplačnem skupinskem svetovanju.
[izobrazevanje type=”skupinsko-svetovanje”]
Pomoč in delo družinskih članov ureja že omenjeni Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki v praksi upošteva dve obliki brezplačne delovne pomoči ožjih družinskih članov. Prva oblika dela je sorodstvena pomoč, druga pa kratkotrajno delo.
>>> Prodaja na stojnici: Kdo vam lahko pomaga pri delu?
Sorodstvena pomoč
V skladu z 9. členom ZPDZC-1 se za sorodstveno pomoč šteje brezplačno opravljanje del in storitev, kadar jih posameznik opravlja za zakonca ali osebo, s katero živi v zunajzakonski skupnosti oziroma partnerja v registrirani istospolni skupnosti. Sorodstvena pomoč je tudi v primeru, ko oseba pomaga pri delu sorodnikom v ravni ali stranski vrsti do tretjega kolena.
Kot pojasnjujejo na Ministrstvu za delo, so sorodniki:
- V ravni črti: starši-otrok (1. koleno), stari starši-vnuk (2. koleno), prastari starši-pravnuk (3. koleno).
- V stranski črti: bratje, sestre (2. koleno), teta/stric-nečak/nečakinja (3. koleno).
Pri sorodstveni pomoči je bistveno, da gre za brezplačno opravljanje del in storitev. Ter da jih posameznik dejansko opravlja za osebo, ki sodi v krog oseb, ki so navedene v zakonu.
Pri tem opozarjamo, da je kratkotrajno delo treba ločiti od sorodstvene pomoči. Sorodstvena pomoč namreč pride v poštev samo med fizičnimi osebami, ne pa kot pomoč gospodarskemu subjektu.
>>> Kako mora podjetnik organizirati delo družinskih članov, smo pojasnili v prispevku Pomoč družinskega člana v podjetju.
Kratkotrajno delo
ZPDZC-1 v 17. členu določa kratkotrajno delo kot izjemo, ki se ne šteje kot zaposlovanje na črno. Za kratkotrajno delo se šteje brezplačno opravljanje dela v mikrodružbi ali zavodu z najmanj enim in največ desetimi zaposlenim. Ali pri samozaposleni osebi z največ desetimi zaposlenimi. In sicer, kadar ga opravljajo:
[svetovanjecta id=”4″ msg=””]
- Zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikrodružbe/zavoda/samozaposlene osebe.
- Zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti enega od staršev lastnika ali solastnika mikrodružbe/zavoda/samozaposlene osebe.
- Oseba, s katero je lastnik ali solastnik mikrodružbe/zavoda/samozaposlene osebe v sorodstvu v ravni vrsti do prvega kolena.
- Starši in otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali partnerja v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikrodružbe/zavoda/samozaposlene osebe.
>>> Če razmišljate o zaposlitvi novega sodelavca, pa ne veste, kaj je trenutno za vaše podjetje najbolj optimalno iz stroškovnega vidika oziroma si ne želite kršiti zakonodaje, vam priporočamo obisk brezplačnega seminarja Podjetnik sem – kaj pa zdaj. Nudimo pa vam tudi individualno pravno svetovanje.
[izobrazevanje type=”podjetnik-sem”]
[wpsr_facebook]
