Odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca lahko poda zaposleni, ki želi prekiniti delovno razmerje. Kako je v tem primeru z odpravnino? Kako z odpovednim rokom? Kako je z denarnim nadomestilom za primer brezposelnosti?
Za vsa vprašanja glede pogodbe o zaposlitvi, tudi odpovedi zaposlitve (redne ali izredne odpovedi), se lahko posvetujete z našimi izkušenimi pravnimi strokovnjaki, ki podrobno poznajo delovnopravno zakonodajo in lahko pomagajo tudi pri tolmačenju Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Za termin plačljivega strokovnega svetovanja smo dosegljivi na 01/600-1530 ali na data@data.si.
Odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca
Odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca mora biti delodajalcu vročena v pisni obliki. Posebej določene oblike ni, se pa poda kot formalni dopis. Vsak delavec lahko enostransko prekine delovno razmerje tako, da poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pogodbo o zaposlitvi lahko delavec odpove ne glede na to ali gre za pogodbo o zaposlitvi za določen čas ali za nedoločen čas. V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca, delavcu ni potrebno navajati razloga za odpoved in jo lahko poda kadarkoli.
Odpovedni rok
Ko je podana odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca, se pojavi tudi vprašanje, kako je z odpovednim rokom. Odpovedni rok je načeloma namenjen temu, da delavec zaključi ter preda svoje delo. Možno je tudi, da v času odpovednega roka uvaja svojega naslednika. Odpovedni rok je naveden oz. določen v pogodbi o zaposlitvi. Ddelodajalec ter delavec se lahko ob odpovedi dogovorita tudi za sporazumno skrajšanje odpovednega roka.
Kako je z odpravnino? Denarnim nadomestilom za primer brezposelnosti?
V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca, delavcu odpravnina ne pripada. Ne pripada vam pravica do nadomestila za primer brezposelnosti. Nadomestilo je namreč namenjeno brezposelnim, ki jim delovno razmerje ne preneha po njihovi volji oz. krivdi.
Dopustom in regres
V primeru redne odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca pa je po zakonu določeno tudi, da mu pri »starem« delodajalcu pripada sorazmerni delež letnega dopusta. Za vsak polni mesec zaposlitve. Možnosti glede koriščenja letnega dopusta predstavimo v nadaljevanju. Prva možnost je, da delavec lahko dopust koristi pri »starem« delodajalcu. Druga možnost je, da se s »starim« delodajalcem dogovori za denarno nadomestilo za preostali del dopusta. To je možno samo v primeru, če delavec pred iztekom odpovednega roka, dopusta ni mogel izkoristiti. Obstaja tudi tretja možnost in sicer, da se delavec z novim delodajalcem dogovori, da bo neizrabljen letni dopust koristil pri njem. Tudi za regres velja podobno kot za dopust. Delavcu pripada regres v sorazmernem delu (na dopolnjene mesece zaposlitve).