Oblike dela v Sloveniji
Oblike dela, ki jih poznamo v Sloveniji so različno obremenjene z obveznimi prispevki in davki. Poleg redne zaposlitve, se uporabljajo še pogodbe o delu (podjemne pogodbe), avtorske pogodbe, začasno in občasno delo, študentsko delo, osebno dopolnilno delo, kratkotrajno delo, opravljanje samostojnega poklica ali samostojna dejavnost. Oblike dela si med seboj razlikujejo tudi po znesku mesečnih prispevkov in obvezni obdavčitvi. V nadaljevanju predstavljamo najpogostejše oblike dela iz prakse in primerjave med njimi. Redno delo po pogodbi o zaposlitvi in plačo smo predstavili že v našem članku “Plača: vse kar morate vedeti“.
Informativni izračun plače
Med oblike dela, ki so najbolj fleksibilne sodi prav”samostojni podjetnik posameznik”
Delo za naročnika lahko opravljate kot samostojni podjetnik, vendar je potrebno upoštevati dejstvo, da v kolikor gre za naravo dela in sodelovanja primerljivo z delovnim razmerjem to ni dovoljeno. Kot smo pisali že v članku Prekarno delo – škodljivo za delavce in delodajalce je zelo pomembno, ali so izpolnjeni elementi delovnega razmerja ali ne. Oblike dela samo poslovna pogodba z naročnikom ne določa, pomembna je vsebina!
Samostojni podjetnik mora sam plačevati tako prispevke kot davke. Obdavčitev je odvisna od višine ustvarjenih prihodkov in izbranega načina obdavčitve. Podjetniki lahko izbirajo med obdavčitvijo z upoštevanjem normiranih odhodkov (80% od prihodkov) ali z obdavčitvijo ustvarjenega dobička (razlika med prihodki in dejanskimi stroški). Podjetnik izda račun za opravljeno storitev, katerega naročnik poravna na njegov transakcijski račun. Strošek delodajalca je enak vrednosti izdanega računa. Iz prejetega zneska podjetnik poravna svoje obveznosti do države, torej prispevke in davek. Kar mu ostane je njegov zaslužek.
Izračun normiranca
Podjemna pogodba, avtorska pogodba ter začasno in občasno delo
V praksi se navedene oblike dela uporabljajo ob enkratnih dogodkih, običajno z brezposelnimi osebami, upokojenci ali z osebami, ki imajo redno zaposlitev drugje. Za enkratno oziroma občasno delo se sklene pogodba z opisom posla ali avtorskega dela. Višina obveznih prispevkov je odvisna od statusa prejemnika – ali je ali ni drugje vključen v obvezno zavarovanje. V kolikor je, se ob izplačilu honorarja ne plačuje prispevek za PIZ (pokojninsko in invalidsko zavarovanje) v višini 15,5 odstotka od bruto dohodka. Delo šteje v delovno dobo, in sicer za en mesec je treba prejeti bruto honorar v višini minimalne plače. Akontacija dohodnine se plačuje v višini 25 odstotkov, z upoštevanjem znižanja dohodka za normirane odhodke v višini 10 odstotkov. Pri podjemni pogodbi se plačuje še dodatni posebni davek 25 odstotkov, ki močno vpliva na končni strošek izplačevalca.
Vas zanima kako odpreti s.p. ali d.o.o.?
Honorarna pogodba, pogodba o delu ali podjemna pogodba so trije izrazi, ki se uporabljajo v praksi. Gre za pogodbo, kjer se podjemnik in naročnik dogovorita, da bo podjemnik zanj opravil oziroma končal posel, pomemben je končni rezultat – opravljen posel. Obseg del, ki se lahko izvajajo na podlagi podjemne pogodbe je zelo širok. Velikokrat gre za izdelavo ali popravilo stvari, fizična dela, umska dela, obrtniška opravila ipd. Pogodba je časovno omejena.
Avtorske pogodbe spadajo pod oblike dela, kjer je rezultat avtorsko delo. Na podlagi Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASO) gre običajno za pisana, glasbena, umetniška, avtovizualna ali fotografska dela. Sestavine tovrstne pogodbe so enake kot pri podjemni, razlikujeta se zgolj po predmetu pogodbe.
Izračun avtorske pogodbe
Po pogodbi o opravljanju začasnega ali občasnega dela, lahko delo opravljajo vsi upokojenci, ki prejemajo pokojnino. Tovrstne pogodbe imajo v nasprotju z podjemno in avtorsko pogodbo, lahko tudi nekatere elemente delovnega razmerja. Dohodek iz naslova te oblike dela ne vpliva na višino izplačane pokojnine, veljajo pa dodatno posebna pravila za oblike dela, ki jih lahko koristijo. Upokojenci imajo namreč omejitve za dohodek iz začasnega in občasnega dela v višini 8.235,53 evrov letno.
Izračun začasnega-občasnega dela
Oblike dela za študente ali študentsko delo
Dijakom in študentom, ki koristijo oblike dela preko študentskega servisa, se ob prejemu neto nakazila prav tako obračunajo določeni prispevki in davki. Hkrati se strošek za delodajalca poveča za koncesijske dajatve. Ob tem je potrebno povedati, da je določena minimalna urna postavka za študentsko delo in znaša od 19. februarja 2021 dalje bruto 5,89 evra oziroma neto 4,98 evrov. Dijaki in študenti lahko v letu 2021 zaslužijo preko študentskega servisa do 4.697,99 evrov ali 11.957 evrov. Višina je odvisna od posameznika, ali starši uveljavljajo zanj davčno olajšavo za vzdrževanega družinskega člana ali ne.
Izračun prihodkov od študentskega dela
Osebno dopolnilno delo in kratkotrajno delo
Za osebno dopolnilno delo se odločijo osebe po navadi kot predhodna preveritev podjetniške ideje, pred registracijo samostojne dejavnosti. Prej predstavljene (odvisne) oblike dela ne omogočajo samostojnosti, saj je potrebno dosledno izpolniti navodila delodajalca. Pri osebnem dopolnilnem delu je tudi omejitev katero delo, storitve ali prodajo izdelkov lahko opravlja oseba, zato ni primerna za vse. Omejitev prihodkov znaša v letu 2021 3.625,95 evrov (trikratnik povprečne mesečne neto plače v RS za preteklo leto). Za prodajo izdelkov ali storitev se izdajajo računi.
Izjema od naštetih je kratkotrajno delo, ki ne spada v oblike dela, katere so plačane, saj gre za brezplačno opravljeno delo. Tovrstne oblike dela se poslužujejo podjetja in podjetniki, kadar družinski član pomaga pri dejavnosti zavezanca. Za svoje delo ne sme prejeti plačila in je omejeno na 40 ur mesečno. V mesecu dela je potrebno urediti tudi zavarovanje z obrazcem M12 in plačati pavšalni znesek za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, ki znaša 5,46 evrov.
Želim se prijaviti na e-novice
Oblike dela – primerjalna tabela najpogostejših
| oblike dela: | redno delo | avtorska pogodba* | podjemna pogodba* | s.p./normirani | študentsko delo |
| bruto znesek pogodbe | 1.000,00 € | 1.000,00 € | 1.000,00 € | 1.000,00 € | 1.000,00 € |
| dohodnina | 73,95 € | 170,35 € | 170,35 € | 40,00 € | 186,25 € |
| neto dohodek | 679,91 € | 611,05 € | 611,05 € | 670,16 € | 658,75 € |
| posebne dajatve | 250,00 € | 180,00 € | |||
| strošek delodajalca | 1.179,28 € | 1.093,80 € | 1.343,80 € | 1.000,00 € | 1337,40 €*** |
| vsi prispevki iz bruto | 246,14 € | 218,60 € | 218,60 € | 289,84 €** | 155,00 € |
| vsi prispevki na bruto | 179,28 € | 93,80 € | 93,80 € | 157,40 € |
* za te oblike dela je upoštevano, da prejemnik ni nekje v delovnem razmerju (ni obvezno zavarovan)
** upoštevano 50% znižanje pri plačilu prispevkov PIZ za vse, ki so prvič registrirali samostojno dejavnost po 1.7.2013 (sicer je višina prispevkov 425,43€)
*** brez DDV
Vsi naši kalkulatorji so vam na voljo tu.