Neplačan dopust je odsotnost delavca, pri kateri delodajalec ni obvezan zaposlenemu izplačati nadomestila plače za čas odsotnosti. Tega je delodajalec dolžan izplačati zgolj v primeru rednega dopusta, kot ga določa 159. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Naši pravniki svetujejo, da se delodajalec in delavec pisno dogovorita o koriščenju neplačane odsotnosti z delovnega mesta. Za vse dileme glede ureditve koriščenja neplačanega dopusta se lahko obrnete na naše pravne strokovnjake. Za termin svetovanja nas pokličite na 01/600 15 30 ali pišite na data@data.si.
Neplačan dopust – urejen v določenih kolektivnih pogodbah
Kolektivna pogodba za dejavnost elektroindustrije Slovenije na primer določa, da lahko delavec zaprosi do največ 30 dni neplačane odsotnosti, pri čemer, pa delodajalec lahko zahtevo za koriščenje le-te zavrne, če trenutne zahteve delovnega procesa takšne odsotnosti ne dopuščajo.
Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije na primer taksativno določa razloge, na podlagi katerih lahko delavec zaprosi za neplačan dopust v skupnem seštevku največ 30 dni. Če pa delovni proces to dopušča, je lahko delavec na neplačanem dopustu tudi več kot 30 dni. V primeru odsotnosti z dela nad 30 dni brez pravice do nadomestila plače, se delavcu ta odsotnost všteva v zavarovalno dobo, če sam poravna ustrezne prispevke.
Taksativne primere za koriščenje neplačanega dopusta določa tudi Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije.
Normiranec sp – kaj morate vedeti?
Neplačan dopust – naj bo predmet individualnega pisnega dogovora
Naši pravniki vam svetujejo, da se delodajalec in delavec pisno dogovorita o koriščenju neplačane odsotnosti z delovnega mesta. Tako jasno opredelita trajanje dopusta, morebitne obveznosti delavca v tem obdobju in dogovor glede plačila prispevkov za socialno varnost.
Seveda pa je v primeru povečanega povpraševanja po neplačani odsotnosti z dela, to področje smiselno urediti v ustreznem internem aktu delodajalca. Pri tem vam lahko pomaga naša pravna služba.
Neplačan dopust – ni popolnoma brezplačen
Tudi če zaposleni z delodajalcem sklene dogovor o neplačanem dopustu, ima delodajalec za čas delavčeve odsotnosti še vedno določene stroške, ki pa so vezani predvsem na plačilo prispevkov iz obveznih socialnih zavarovanj. 132. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) namreč določa, da se v zavarovalno dobo ob pogoju, da je plačan prispevek, šteje tudi čas, v katerem je bil zavarovanec med trajanjem delovnega razmerja brez pravice do nadomestila plače odsoten z dela. ZPIZ-2 tudi določa, da se v obdobju neplačanega dopusta, daljšega od 30 delovnih dni, obvezno zavarovanje pretrga in se delavec lahko nato vključi vanj prostovoljno.
Razmišljate o registraciji podjetja? Rezervirajte termin na 01/600 15 30 ali nam pišite na data@data.si.
[wpsr_facebook]