Dopust in menjava delovnega mesta

Če se delavec sredi leta odloči za menjavo delovnega mesta, lahko to vpliva na njegov letni dopust. V primeru, da dela del leta pri enem, del leta pa pri drugem delodajalcu, sta mu oba dolžna zagotoviti sorazmerni del dopusta in v skladu s tem sorazmerni del regresa. Vendar pa lahko delavec izgubi pravico kakšnega od dni dopusta, če ni vse leto v delovnem razmerju in ima torej med eno in drugo zaposlitvijo proste dneve.

O regresu in sorazmernosti smo že pisali tudi v prispevku Letni dopust – delodajalec ga ne more zahtevati nazaj.

[seminar id=”75341″ txt=”Podjetniki, ali dobro poznate zakonodajo, ki vam lahko prihrani neprijetnosti pa tudi čas in denar?”]

Vsak delodajalec mora po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) zagotoviti eno dvanajstino (1/12) letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve,  sorazmerni delež pa izračuna glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu.

Zakon sicer določa, da se lahko delavec in delodajalec dogovorita tudi drugače. V splošnem pa pravi še, da se pri izračunavanju sorazmernega dela letnega dopusta najmanj polovica dneva zaokroži na cel dan letnega dopusta. Skupaj vsakemu delavcu pripadajo za celo leto zaposlitve najmanj štiri tedne dopusta, torej najmanj 20 dni, število dni dopusta pa je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu.

Več o tem smo že pisali v prispevku Delodajalci – ne pozabite na letni dopust delavcev!

[tweet]Če delavec zaposlitev zamenja med letom in ima vmes proste dneve, mu dopust za tisti mesec ne pripada.[/tweet]

Dopust in regres v sorazmernem deležu le za zvezno zaposlitev

V primeru, ko delavec dela pri enem delodajalcu na primer do 15. septembra tekočega leta, pri drugem pa od 16. septembra tekočega leta, mu morata oba delodajalca zagotoviti sorazmerni delež dopusta in sorazmerni delež regresa. V primeru 5-dnevnega delovnika in z minimalnim dopustom, ki ne vključuje posebnih okoliščin, bi tako delavcu pri prvem delodajalcu pripadalo 14 dni dopusta, pri drugem pa še šest dni dopusta.

V primeru, da delavec delo izgubi ali odpove pogodbo o zaposlitvi v začetku meseca, pri drugem delodajalcu pa se zaposli šele konec meseca, pa mu nobeden od delodajalcev za ta mesec ni dolžan zagotoviti ne dopusta, ne regresa, ne glede na število dni trajanja premora med eno in drugo pogodbo o zaposlitvi.

Koliko dni letnega dopusta bo delavcu dejansko pripadalo, je odvisno tudi od okoliščin, v katerih dela, koliko ima otrok, njegove starosti in delovne dobe ter predvsem panožnih kolektivnih pogodb, ki zavezujejo delodajalca.

Že ZDR-1 pa določa, da delavcu pripada dodaten delovni dan za vsakega otroka do 15. leta starosti, starejši delavec, invalid, delavec z najmanj 60-odstotno telesno okvaro in delavec, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, pa ima pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta.

[wpsr_facebook]