Koronavirus v večini primerov lahko zahteva daljšo bolniško odsotnost, najprej zaradi obvezne karantene, nato zaradi dejanske bolezni in okrevanja.
Koronavirus – razlog za bolniško odsotnost
Bolniška odsotnost z dela zaradi bolezni kot je koronavirus, poškodbe in drugih zdravstvenih primerov (npr. krvodajalska akcija), je delavčeva pravica. Za delodajalca pa lahko pomeni nevšečnost, saj mora preprečiti morebitni izpad opravljenega dela (nadomeščanje, zaposlitev novih delavcev za čas nadomeščanja).
Bolniško odsotnost ureja Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), glede njenega uresničevanja pa se zakon sklicuje na:
[oblacek id=6 txt=”Potrebujete nasvet s področja delovnega prava?” link=’Pošljite povpraševanje!‘]
- predpise o zdravstvenem zavarovanju, tj. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZVZZ),
- Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja ter
- druge podzakonske akte.
Bolniška odsotnost – kdo je zavezan za izplačevanje nadomestila?
- Bolniška odsotnost zaradi bolezni (kot je na primer koronavirus) ali poškodbe delavca, ki ni povezana z delom:
Delodajalec izplačuje nadomestilo plače iz lastnih sredstev za prvih 30 dni odsotnosti zaradi bolezni kot je koronavirus ali poškodbe delavca, ki ni povezana z delom, vendar največ za 120 delovnih dni v koledarskem letu. Od 30. dneva dalje pa Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Začasno nezmožnost za delo do 30 dni ugotovi osebni zdravnik. Glede bolniške odsotnosti nad 30 dni pa odloča komisija, ki jo določi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Zaposleni v slednjem primeru uveljavlja ti. refundacijo.
[izobrazevanje type=”abeceda-poslovanja”]
2. Bolniška odsotnost zaradi poklicne bolezni ali poškodbe pri delu:
V tem primeru izplačuje delodajalec nadomestilo plače delavcu iz lastnih sredstev do 30 delovnih dni za vsako posamezno odsotnost z dela. V času daljše odsotnosti z dela izplača delodajalec nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja.
Elektronski bolniški list (eBOL)
Za uveljavljanje pravic iz bolniškega nadomestila je prišel v veljavo t.i. »elektronski bolniški list«. S slednjim se je poenostavila oddaja zahtevkov za refundacijo in nadomestilo plače na ZZZS, saj k vlogi ni potrebno več prilagati originalen ali skeniran bolniški list.
Kolikšen delež osnove za nadomestilo vam pripada v primeru bolniške odsotnosti?
Bolniška odsotnost »udari« delavca predvsem po nižjem mesečnem prihodku. Kakšna višina denarnega nadomestila vam pripada je odvisno od razloga in trajanja odsotnosti.
Osnova za nadomestilo se izračuna na podlagi povprečne mesečne plače in nadomestil, ki jih je zavarovanec prejel v koledarskem letu pred bolniško odsotnostjo ali povprečne osnove za plačilo prispevkov v koledarskem letu pred odsotnostjo.
| Razlog odsotnosti | Delež osnove, če bolniška odsotnost traja do 90 koledarskih dni | Delež osnove, če bolniška odsotnost traja več kot 90 koledarskih dni |
| Bolezen (npr. koronavirus) | 80% | 90% |
| Poškodba izven dela | 70% | 80% |
| Poklicna bolezen | 100% | 100% |
| Poškodba pri delu | 100% | 100% |
| Poškodba pri tretji osebi izven dela | 70% | 80% |
| Nega družinskega člana | 80% | 80% |
| Transplantacija | 90% | 100% |
| Izolacija, ki jo odredi zdravnik | 90% | 100% |
| Spremstvo, ki ga odredi zdravnik | 70% | 80% |
| Usposabljanje za rehabilitacijo otroka | 80% | 80% |
| Poškodba nastala pri aktivnostih iz 18. člena ZZVZZ (npr. osebe, ki opravljajo dela vojaške službe, reševanja,…) | 100% | 100% |
| Darovanje krvi | 100% | / |
Potrebujete pravni nasvet? Pokličite naše pravnike na telefon 01 6001 528 ali jim pišite na data@data.si. [wpsr_facebook]
Spoštovan gospa Drobnik,
izjemno dobro ste tole pripravili. imam pa vprašanje – ali se pri bolniški šteje 30 koledarskih dni ali 30 delovnih dni, ki gredo v breme delodajalca. 30 delovnih dni je skoraj mesec in pol koledarsko. za odgovor se najlepše zahvaljujem. Lep pozdrav, Petra Treven Bernat
Pozdravljeni.
Zahvaljujemo se vam za prijazne besede. Bolniška se nanaša na 30 koledarskih dni.
Lep pozdrav in vse dobro,
DATA d.o.o.