Kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti že deset let ne velja več

Odkar je prenehala veljati Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti, delodajalce in delavce pri urejanju medsebojnih razmerij tam, kjer ne veljajo panožne kolektivne pogodbe, zavezuje le še Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), pogodba o delu in splošni akti delodajalca.

To je praviloma manj ugodno za delavce, saj lahko vsak nižji akt določa le ugodnejše pogoje zanje in že pridobljenih pogojev z višjim aktom ne more poslabševati z nižjim. Pogodba o zaposlitvi tako lahko določa ugodnejše pogoje kot kolektivna pogodba, ta pa ugodnejše od ZDR-1.

Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti je bila odpovedana oktobra 2005 in vse odtlej se lahko veliko delodajalcev pri sklepanju pogodb o zaposlitvi sklicuje le na ZDR-1.

Kje je ZDR-1 manj ugoden od določil, ki jih določa kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti?

Med primer, kjer je bila splošna kolektivna pogodba za delavce ugodnejša od ZDR-1, je tako število odsotnosti dni  iz dela zaradi izjemnih dogodkov. ZDR-1 sicer določa, da je lahko delavec izjemoma odsoten do sedem dni na leto, za vsak primer za en dan, vendar le iz razlogov svoje poroke, smrti staršev, zakoncev ali otrok ter hujše nesreče. Kolektivna pogodba je bila bolj specifična – delavec je dobil dva prosta dneva za lastno poroko ali smrt zakonca, otrok ali staršev, en dan za poroko otroka, rojstvo otroka, smrt sorojencev ali starih staršev ter od enega do dva dneva za selitev. V primeru elementarnih nesreč je dobil tri proste dni.

Prav tako ZDR-1 sicer omenja, da lahko delavec dobi en prost dan za izpite, kolektivna pogodba pa je bila bolj radodarna – za izpite na podiplomskem študiju je lahko delavec na primer dobil za vsakega po pet prostih dni.

Prav tako je zdaj že neveljavna kolektivna pogodba določala plačne tarifne razrede, ki v ZDR-1 sploh niso omenjeni. Delodajalci, ki jih ne zavezuje nobena druga kolektivna pogodba, zdaj pri določanju višine plač ne omejujejo več tarife, ampak le določbe o minimalni plači. Splošna kolektivna pogodba je bila ugodnejša od ZDR-1 tudi za delavce, ki delajo s polovičnim delovnim časom; ZDR-1 jim odmerja sorazmerni del regresa, zdaj že neveljavna kolektivna pogodba pa polnega.

ZDR-1 sicer omenja tudi dodatke za manj ugoden delovni čas in za delovno dobo, vendar pa ne določa njihove višine. Tudi te je določala splošna kolektivna pogodba, a ker ne velja več, delodajalcev, ki ne sodijo pod nobeno od panožnih kolektivnih pogodb, nič ne zavezuje k temu, kakšne dodatke za delovno dobo ali delo v manj primernem delovnem času morajo izplačati. Več o dodatkih za delo v nočnem času, na nedeljo ali dela proste dni smo pisali tukaj in tukaj.

ZDR-1 je za delodajalce ugodnejši tudi kar se tiče trajanja poskusnega dela, pripravništva, vajeništva in študentov na praksi.

Katera kolektivna pogodba zavezuje delodajalca pri sklepanju pogodb o zaposlitvi je ena od težjih nalog, ki se je mora pred zaposlovanjem lotiti delodajalec. Pri tem vam lahko pomagajo naši pravniki, ki vam lahko svetujejo in pomagajo pripraviti tudi pogodbe o zaposlitvi, splošne akte delodajalca in podobno.

[datainfo]

Kolektivne pogodbe ne obvezujejo vseh delodajalcev

Ene kolektivne pogodbe sicer veljajo samo za člane panožnih organizacij in zbornic podpisnic pogodbe, druge za vse, ki se ukvarjajo z določeno dejavnostjo. Prav tako ene veljajo le za delodajalce, ki opravljajo dejavnost za katero veljajo kot glavno dejavnost, druge pa zavezujejo tudi tiste, ki dejavnost opravljajo zgolj kot eno do dejavnosti. Delodajalca pa v razmerju do delavca vedno obvezuje tista zanj veljavna pogodba oziroma določilo iz zakona, ki je za delavca ugodnejša.

Če vas zanima še kaj v zvezi s kolektivnimi pogodbami, se lahko vedno obrnete na naše svetovalce na telefonsko številko 01 600 15 30 ali na email naslova data@data.si.

[wpsr_facebook]