Jamstvo za mlade je program, ki mladim do 30. leta starosti v roku štirih mesecev po prenehanju šolanja ali začetku brezposelnosti zagotavlja kakovostno ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo, hkrati pa izraža tudi posebnost Slovenije, saj širi ciljno skupino.
[seminar id=”70677″ txt=”Mladi, po prenehanju šolanja se lahko tudi samozaposlite! Vaš najljubši hobi ali privlačna poslovna ideja lahko postaneta tudi vaš posel! Kaj pravite, bi postali podjetnik?”]
Le Slovenija v program zajela mlade do 30. leta starosti
Program Jamstvo za mlade je po pozivu Evropske komisije sprejela tudi Slovenija. Pri tem je Slovenija izjema, saj zaradi pozne vključitve mladih na trg delovne sile v program zajema mlade do 30. leta starosti, medtem ko je v državah članicah EU starostna meja pet let nižja, in sicer se v program vključujejo mladi do 25. leta starosti.
S tem, ko je Slovenija sprejela program Jamstvo za mlade, jamči, da bo vsaki mladi osebi v starosti od 15 do 29 let ponujena zaposlitev (tudi s pripravništvom), usposabljanje na delovnem mestu, vključitev v formalno izobraževanje ali drugo usposabljanje, povezano s potrebami delodajalcev, v štirih mesecih po prijavi v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu RS za zaposlovanje. Ukrepi jamstva za mlade bodo v obdobju 2016–2020 ciljno usmerjeni k tistim, ki pomoč pri vstopu na trg dela dejansko potrebujejo.
[tweet]Jamstvo za mlade obljublja 300 mio evrov pomoči pri iskanju zaposlitve po koncu šolanja.[/tweet]
Mladim, ki imajo večje možnosti na trgu dela, so na voljo predvsem ukrepi napotovanja na delovna mesta in kariernega svetovanja ter učenja veščin iskanja zaposlitve, medtem ko so intenzivnejši ukrepi aktivne politike zaposlovanja namenjeni mladim z manj priložnosti in daljšim trajanjem brezposelnosti ter povratnikom v shemo jamstva za mlade, ki se jim kljub vključitvi v ukrepe jamstva za mlade ni uspelo zaposliti.
Jamstvo za mlade k preprečevanju prekarizacije mladih
Program posebno pozornost namenja tudi mladim, ki so dolgotrajno brezposelni oziroma so v evidenci brezposelnih oseb prijavljeni več kot eno leto, ukrepi jamstva pa bodo težili tudi k preprečevanju prekarizacije na trgu dela.
V petih letih izvajanja jamstva za mlade (2016–2020) bo za ukrepe, ki so razdeljeni na preventivni sklop (namenjen mladim, ki še niso prišli na trg dela) in sklop za hitro aktivacijo mladih na trgu, predvidoma namenjenih okvirno 300 milijonov evrov, od tega največ (70,1 in 62,7 milijonov evrov) v prvih dveh letih izvajanja, pozneje pa se, tudi zaradi boljših gospodarskih napovedi, predvideva postopno zniževanje višine sredstev po letih.
[seminar id=”70674″ txt=”Samostojna podjetniška pot je po zaključku šolanja lahko prava odločitev. Samozaposlitev med drugim prinaša svobodo, vsakodnevne izzive in gibljiv delovni čas!”]
Glede gospodarske napovedi in s tem izboljšanje razmer na trgu dela se predvideva tudi znižanje brezposelnosti mladih, zato se ocenjuje nekoliko nižja potreba po ukrepanju in s tem tudi nekoliko nižja sredstva na letni ravni v letih 2018–2020.
[wpsr_facebook]