Dobrega pogajalca zaznamuje poznavanje psihologije, sociologije, etike, logike, komunikologije, antropologije…
Dobrega pogajalca zaznamujejo določene lastnosti. Ker so pogajanja del našega vsakdanjika tako v zasebnem kot tudi v poslovnem svetu, tako da smo pogajalci prav vsi. Pogajamo se, ko si želimo nekaj, kar ima nekdo drug in želimo z njim doseči dogovor, s katerim bova oba zadovoljna.
V poslovnem svetu je umetnost pogajanja že skorajda znanost, saj se pogajalska znanja in veščine črpajo iz psihologije, sociologije, etike, logike, komunikologije, antropologije in še bi lahko naštevali.
Dobrega pogajalca prepoznate po taktikah
Poznavanje pogajalskih taktik, poznavanje sebe in sogovornika je le nekaj sestavin uspešnih pogajanj. Dober pogajalec mora imeti odlične komunikacijske sposobnosti, mora se znati vživeti v nasprotnikovo kožo in znati dobro poslušati. Mora se znati tudi dobro izražati, tako ustno kot tudi pisno.
Čustvena stabilnost dobrega pogajalca
Ključna lastnost dobrega pogajalca je tudi čustvena stabilnost, kar pomeni, da mora imeti debelo kožo in da nič ne sme “vreči iz tira”. Dobro se mora obvladovati v stresnih situacijah in imeti dobro samokontrolo pri bolj težavnih ali celo agresivnih sogovornikih. Kljub temu, da je pod stresov, mora izžarevati energijo in obvladati situacijo. Dober pogajalec gleda na probleme kot na izzive, pripravljen vložiti veliko truda in rešitve išče “out of the box” (izven okvirjev). Tako se bo uspešen pogajalec vedno trudil poiskati najustreznejšo rešitev za stranko ter razvijal in gojil win-win odnose, v katerih bosta obe pogajalski strani zadovoljni z rešitvijo.
Ostanite na tekočem: Prijavite se na e-novice
Do dobrega pogajalca tudi prek učenja in prakse
Dobra novica je, da vse te lastnosti niso prirojene in se jih da naučiti, vendar uspehe pri pogajanjih žanjejo samo tisti, ki se nenehno učijo. Vendar zgolj teoretično poznavanje vsebin ne zadošča, dober pogajalec postane res dober, ko pridobi dovolj izkušenj na praktičnih primerih.
Pripravila: Anja Grahek