Globe za diskriminacijo grozijo delodajalcem, ki kršijo prepoved diskriminacije
Globe za diskriminacijo na delovnem mestu predpišejo inšpektorji za delo, ki opravljajo nadzor nad izvrševanjem predpisov, ki so določeni v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1). Varstvo nad zagotavljanjem enake obravnave oziroma prepovedi diskriminaciji pa opravlja tudi zagovornik načela enakosti. To je samostojen in neodvisen državni organ, ki zagotavlja varstvo pred diskriminacijo v Republiki Sloveniji. Če bi potrebovali pomoč glede tolmačenja delovno-pravne zakonodaje, ki velja za vašo dejavnost, se lahko obrnete na naše pravne svetovalce! Za termin plačljivega svetovanja lahko pokličete na 01/600-1530 ali nam pišete na data@data.si.
Ustanovite d.o.o. ali s.p. na Dati! Pokličite na 01/600-1530!
Prepoved diskriminacije določa ZDR-1
ZDR-1 že v 6. členu določa prepoved diskriminacije in povračilnih ukrepov. Prepoved diskriminacije pomeni, da mora delodajalec kandidatu za delovno mesto ali delavcu zagotavljati enako obravnavo ne glede na narodnost, raso ali etnično poreklo, nacionalno in socialno poreklo, spol, barvo kože, zdravstveno stanje, invalidnost, vero ali prepričanje, starost, spolno usmerjenost, družinsko stanje, članstvo v sindikatu, premoženjsko stanje ali drugo osebno okoliščino v skladu s tem zakonom, predpisi o uresničevanju načela enakega obravnavanja in predpisi o enakih možnostih žensk in moških. Prepovedani sta neposredna in posredna diskriminacija zaradi katere koli osebne okoliščine.
Prijavite se na seminar Prednosti in slabosti samozaposlitve!
Pravno varstvo pred diskriminacijo
Diskriminirana oseba lahko problem rešuje z notranjimi pritožbenimi postopki pri delodajalcu ali pa se obrne na Zagovornika načela enakosti s pobudo, potem pa je na delodajalcu, da dokaže, da ni prišlo do neenakega obravnavanja. Posameznik se lahko obrne tudi na Inšpektorat RS za delo s prijavo diskriminatornega ravnanja svojega delodajalca. Posameznik, ki meni, da je bil ali je diskriminiran, lahko s tožbo zahteva prenehanje diskriminacije, izplačilo nadomestila zaradi diskriminacije oziroma objavo sodbe v medijih. Denarno nadomestilo znaša od 500 do 5.000 evrov. Pred vložitvijo tožbe pa mora delodajalca obvestiti o kršitvi in mu dati 8 dni za odpravo kršitve. Če do odprave kršitve ne pride, lahko posameznik v naslednjih 30 dneh zahteva sodno varstvo.
Preberite tudi – Koliko znaša minimalna plača v 2022?
Odgovornost delodajalca za diskriminacijo
V kolikor delodajalec krši prepoved diskriminacije na delovnem mestu je delavcu oziroma kandidatu za delovno mesto odškodninsko odgovoren po pravilih civilnega prava. Namen odškodnine je v povrnitvi sorazmernega denarnega deleža s škodo, ki je bila povzročena delavcu, ter v odvrnitvi delodajalca k ponovni kršitvi. Kakšne so torej globe za diskriminacijo na delovnem mestu?
Regres 2022 – koliko ga boste prejeli in do kdaj?
Višine globe za diskriminacijo
Višino globe zaradi prepovedi diskriminacije določa Zakon o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD)., prav tako pa so globe določene med kazenskimi določbami ZDR-1. Globe so določene v razponu glede na posamezno kršitev in glede na to, ali se kaznuje delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, delodajalec posameznik ali odgovorna oseba delodajalca.
Globe v višini od 3.000 do 20.000 evrov grozijo delodajalcem, ki:
- osebo izpostavljajo diskriminaciji,
- osebo izpostavljajo nadlegovanju ali spolnemu nadlegovanju,
- dajo navodila za diskriminacijo,
- “viktimizirajo” osebo, ki pomaga diskriminirani osebi.
Globe za manjšega delodajalca (ki zaposluje do 10 delavcev) znašajo od 1.500 do 8.000 evrov. Globe za delodajalce posameznike se gibljejo od 450 do 1.200 evrov, globe za odgovorno osebo pa od 450 do 2.000 evrov.