Elektronska pošta je lahko predmet nadzora na delovnem mestu
Elektronska pošta, službeni računalnik in telefon ter druga delovna sredstva zaposlenega so lahko predmet nadzora delodajalca. Delodajalec ima pri tem lastninsko pravico, ki pa je v konfliktu s pravico delavca do zasebnosti. Vsaka oblika nadzora mora biti zato vnaprej utemeljena in transparentno predstavljena zaposlenim v internih aktih podjetja.
[oblacek id=1 txt=”Potrebujete ” link=’računovodsko svetovanje?‘]
Elektronska pošta – vpogled na podlagi določbe v pogodbi o zaposlitvi
Splošna uredba o varstvu podatkov varuje le prometne podatke (podatke o pošiljatelju, datumu pošte in opisu zadeve), medtem ko je sama vsebina elektronske pošte varovana v okviru določb o kršitvi tajnosti občil iz 139. člena Kazenskega zakonika.
Določilo v pogodbi o zaposlitvi, da je lahko elektronska pošta zaposlenega pregledana, sicer ne predstavlja pooblastila, da lahko delodajalec kadarkoli in brez vednosti zaposlenega le-to pregleda. Pomeni le, da je elektronska pošta lahko pregledana v primerih, določenih v internem aktu. Za vpogled v vsebino zasebnih komunikacij je vedno najustreznejša odredba sodišča.
Kadar delodajalec za potrebe delovnega procesa odpre skupni poštni predal, je zasebnost delavca pri uporabi le-tega minimalna. Elektronska pošta se zato ne smatra kot zasebna, takšen vpogled v skupni predal s strani delodajalca pa ni sporen.
Elektronska pošta v primeru prenehanja delovnega razmerja
Elektronska pošta bivšega zaposlenega mora biti ob prenehanju delovnega razmerja deaktivirana. Delavec, ki odhaja, pa mora imeti možnost, da iz elektronskega predala in z računalnika izbriše vsa sporočila ali dokumente zasebne narave. Če delodajalec utemeljeno sumi, da bi zaposleni hkrati lahko izbrisal tudi pomembne podatke službene narave ali jih protipravno posredoval tretjim osebam, se takšen postopek izvede komisijsko in zapisniško.
Če delodajalec sumi, da je zaposleni storil katero od kaznivih dejanj (npr. goljufija, izdaja poslovne skrivnosti podjetja ipd.), lahko njegov računalnik zaseže. Računalnik mora nato predati policiji, saj v nasprotnem primeru ogrozi ali celo izniči verodostojnost in uporabnost morebitnih dokazov v kasnejšem kazenskem postopku.
Druga službena delovna sredstva
Gesla veljajo za osebni podatek, zato določila mednarodno veljavnih standardov na področju varovanja informacij prepovedujejo hrambo kopij surovih gesel. Podatki o obisku spletnih strani zaposlenih se prav tako smatrajo kot osebni podatek delavca. Delodajalec pa lahko omeji uporabo računalnika in omrežne opreme tako, da blokira dostop do določenih spletnih strani (npr. Facebook, Twitter, YouTube), ki jih zaposleni ne potrebuje za svoje delo.
E-novice s področja podjetništva so le klik stran
Delodajalec lahko za nadzor porabe službenega telefona kot plačnik telefonskega računa vsak mesec zahteva osnovno stopnjo razčlenitve računa. Pravico do pridobivanja razčlenjenih telefonskih računov in seznama klicanih številk ureja Zakon o elektronskih komunikacijah v 139. členu.
V primeru nenadne smrti delavca ima delodajalec pravico do nadaljnje uporabe službenih delovnih sredstev preminulega, vendar pa mora s podatki, ki se nahajajo na teh sredstvih, ravnati previdno.