Ali veste, da med pravice študenta, ki dela preko študentske napotnice in delo opravlja z elementi delovnega razmerja, sodi tudi ta, da od delodajalca zahteva pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas? Namreč, 13. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), določa, da »če obstajajo elementi delovnega razmerja, se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava«. Študent lahko pri tem svoje pravice uveljavi tako, da zahteva, da se mu za ves čas tako opravljenega dela preko študentske napotnice izroči pogodba o zaposlitvi, ki se sicer sme skleniti z osebami, ko dopolnijo 15. leto starost (ZDR-1, 21. čl.).
Kaj so temeljni elementi delovnega razmerja?
- Prostovoljna vključitev v organiziran delovni proces delodajalca,
- plačilo za delo,
- osebno opravljanje dela,
- nepretrgano opravljanje dela,
- opravljanje dela po navodilih,
- opravljanje dela pod nadzorom delodajalca.
[seminar id=”75341″ txt=”Na katere dele zakonodaje mora biti vsak podjetnik še posebej pozoren? Pripravili smo kratek pregled in primere iz prakse!”]
Kako lahko nekdo uveljavi pravice študenta, ki dela z elementi delovnega razmerja?
Ključna razlika med študentskim delom in pogodbo o zaposlitvi je ta, da se študentsko delo ne opravlja nepretrgoma, ampak občasno in začasno, pojasnjujejo mladi pravniki v okviru projekta Pravo za vse.
Ugotavljajo, da se v praksi kaže, da je vse več primerov, ko študentje opravljajo enako delo in na enak način kot delavci, ki imajo sklenjene pogodbe o zaposlitvi. V tem primeru so študentje sicer v slabšem položaju, saj jim ne pripada nadomestilo za morebitno bolniško odsotnost in regres. Od leta 2015 jim sicer le delno teče tudi pokojninska doba.
[seminar id=”70686″ txt=”Podjetniki, ali veste, katera je s stroškovnega vidika najbolj ugodna zaposlitev novega sodelavca?”]
- Študent, ki opravlja delo z elementi delovnega razmerja, lahko tudi za nazaj zahteva pogodbo o zaposlitvi, in sicer od dneva, ko je začel opravljati takšno delo.
- Študentu se morajo v tem primeru priznati vse pravice na podlagi opravljanja dela za nazaj in se mu povrniti morebitne neizplačane plače oziroma druge bonitete.
- Za ves čas opravljanja dela za nazaj mora delodajalec študenta, ki uveljavlja pravice dela z elementi delovnega razmerja, prijaviti v obvezno pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje ter zavarovanje za primer brezposelnosti.
- Študent za ves čas tako opravljenega dela dobi vnaprej dogovorjeno plačilo, ki ne sme biti nižja od zajamčene minimalne osnovne plače.
- Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let.
Delodajalec je dolžan izpolniti svoje obveznosti do študenta v roku osmih dni od prejema pisne zahteve. Če se to ne zgodi, lahko študent predlaga posredovanje delovnega inšpektorata oziroma, če to ne privede do izpolnitve obveznosti delodajalca, lahko študent na pristojnem delovnem in socialnem sodišču sprožiti delovni spor, ki zahteva ugotovitev obstoja delovnega razmerja in izplačilo vseh terjatev za to obdobje. Dokazovanja obstoja delovnega razmerja je treba pred sodiščem uveljaviti najkasneje v 30 dni po prenehanju delovnega razmerja.
Inšpektorat za delo lani ugotovil 550 kršitev
Inšpektorat RS za delo (IRSD) je v letu 2015 ugotovil 163 kršitev glede opravljanja dela na podlagi pogodb civilnega prava kljub ob obstoju elementov delovnega razmerja, pri čemer pa ne vodijo ločeno podatka o tem, »kakšna vrsta pogodbe civilnega prava je bila sklenjena, zato nimamo podatka o tem, koliko od teh 163 kršitev se je nanašalo na delo študentov. V letu 2016 je bilo ugotovljenih 29 tovrstnih kršitev,« so povedali.
»IRSD je v letu 2015 ugotovil tudi 387 kršitev glede sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas, od tega 318 kršitev glede razlogov za sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas ter 37 kršitev, ki so se nanašale na omejitve sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas, in 32 kršitev, ki so se nanašale na posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
Če delodajalec sklene pogodbo za določen čas v primerih, ko po zakonu to ni dopustno, ali če ti razlogi v konkretnem primeru niso tudi dejansko obstajali, se šteje, da je takšna pogodba sklenjena v nasprotju z zakonom in se že po zakonu šteje, da je sklenjena za nedoločen čas. Delavec lahko ves čas trajanja delovnega razmerja zahteva ugotovitev takšne transformacije nezakonito sklenjene pogodbe za določen čas v pogodbo za nedoločen čas,« so še pojasnili na IRDS.
Globe do 20.000 evrov
Delodajalec, ki
- sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas zunaj primerov iz 54. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1),
- sklene eno ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas v nasprotju s 55. členom ZDR-1,
- pri nezakonito sklenjeni pogodbi za določen čas ne upošteva posledice iz 56. člena ZDR-1,
se kaznuje z globo od 3.000 do 20.000 evrov.
[wpsr_facebook]