Vsaki osebi, ki je v delovnem razmerju, pripada plačilo za opravljeno delo. Pripadajo pa ji tudi dodatki k plači za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa. Eden izmed njih je tudi dodatek za delo na praznike in dela proste dneve.
>>> Če imate dobro poslovno idejo, lahko kljub zaposlitvi za polni delovni čas odprete popoldanski s.p. in dodatno služite. Vse informacije dobite na brezplačnem izobraževanju Zasluži denar s svojim hobijem ali idejo. Kasneje pa lahko svoj popoldanski s. p. preoblikujete v navadni s. p. in se samozaposlite.
[izobrazevanje type=”hobi-ideja”]
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da polni delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur na teden. Z zakonom oziroma kolektivno pogodbo je lahko določen krajši delovni čas, vendar ne manj od 36 ur na teden.
Izjema so delovna mesta, pri katerih obstajajo večje nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare. Na takšnih delovnih mestih lahko polni delovni čas traja manj kot 36 ur tedensko.
Kljub temu pa je delavec dolžan na zahtevo delodajalca opravljati delo preko polnega delovnega časa. Gre za t.i. nadurno delo, ki ga zakon dovoljuje v posebnih primerih in ga tudi časovno omejuje.
>>> Delavcu seveda poleg plače in dodatkov pripada tudi regres. Že veste, koliko ga boste letos dobili?
Za delo na praznike delavcu pripada dodatek
Delavcu pripadajo dodatki k plači za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa. ZDR-1 predvideva naslednje dodatke za delo v manj ugodnem času:
- za nočno delo,
- za nadurno delo,
- za nedeljsko delo,
- za delo na praznike in dela proste dneve po zakonu.
Višina teh dodatkov je določena s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. Dodatek za nedeljsko delo in delo na praznike pa se med seboj izključujeta. Pri tem je pomembno tudi, da se dodatki obračunavajo le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.
Počitek med zaporednima delovnima dnevoma
Če delavec opravlja delo na praznike in dela proste dneve iz objektivnih, tehničnih ali organizacijskih razlogov na dan tedenskega počitka, je upravičen do takšnega počitka ob drugem dnevu v tednu.
ZDR-1 namreč jasno določa, da ima delavec v obdobju sedmih zaporednih dni, poleg pravice do dnevnega počitka, pravico do počitka v trajanju najmanj 24 neprekinjenih ur.
Dnevni počitek pa traja nepretrgoma najmanj 12 ur. Delavec, ki mu je delovni čas neenakomerno razporejen ali začasno prerazporejen, ima v obdobju 24 ur pravico do počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 11 ur.
>>> Podjetniki informacije glede zaposlovanja lahko dobite na brezplačnem seminarju Podjetnik sem – kaj pa zdaj?. Da pa bo izplačilo plač ustrezno, vabljeni na Abecedo poslovanja ali pa na individualno računovodsko svetovanje.
[izobrazevanje type=”abeceda-poslovanja”]
[wpsr_facebook]