Deljen delovni čas pomeni, da delavec opravlja delo s prekinitvijo polnega dnevnega delovnega časa. Kako je opredeljen deljen delovni čas in ali delavcu v tem primeru pripada dodatek pa je odvisno od določb kolektivne pogodbe ali internega akta delodajalca.
Ima tudi vaše podjetje organiziran delovni proces na način, da je delovni čas deljen? Poznate svoje obveznosti kot delodajalec? Ali poslujete skladno z predpisi lahko preverite na naših brezplačnih izobraževanjih! Lahko pa tudi pišete našim pravnikom na data@data.si ali jih pokličete na 01 6001 528!
PODJETNIŠKA IZOBRAŽEVANJA NA DATI
Deljen delovni čas po Zakonu o delovnih razmerjih
[oblacek id=6 txt=”Ima vaše podjetje urejene pravilnike in obvezne akte?” link=’Pošljite povpraševanje!‘]Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) ne vsebuje posebnih določb o deljenem delovnem času. Posledično tudi ne določa obveznosti izplačila posebnega dodatka delavcu za delo v deljenem delovnem času.
Vas zanima kako odpreti s.p. ali d.o.o.?
Kaj pomeni deljen delovni čas in kakšne so pravice delavca v tem primeru je tako potrebno poiskati v kolektivni pogodbi, ki zavezuje delodajalca, oziroma v splošnem / internem aktu delodajalca.
Opredelitev delovnega časa
Delovni čas predstavlja efektivni delovni čas, ko delavec dejansko opravlja dogovorjeno delo, in čas odmora, do katerega je delavec upravičen po zakonu.
Določilo glede delovnega časa je obvezna sestavina vsake pogodbe o zaposlitvi. V pogodbi o zaposlitvi mora tako biti tudi izrecno opredeljeno, če bo delavec delal v deljenem delovnem času.
Kdaj govorimo o deljenem delovnem času?
Deljen delovni čas je v posameznih kolektivnih pogodbah različno opredeljen. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine tako npr. določa, da gre za delovni čas, ko delavec dela s prekinitvijo, ki traja vsaj eno uro. Kolektivna pogodba za javni sektor pa npr. določa pravico do dodatka za deljen delovni čas, če prekinitev traja vsaj 2 uri.
MINIMALNI in MAKSIMALNI ZNESEK ZA MALICO
Dodatek za delo v deljenem delovnem času
Delo z deljenim delovnim časom se obravnava kot delo v delovnem času, ki je za delavca manj ugoden. Zato kolektivne pogodbe za dejavnosti, kjer je deljen delovni čas pogost, določajo tudi dodatek, ki pripada delavcem v tem primeru. V nadaljevanju povzemamo določbe nekaterih kolektivnih pogodb:
- Kolektivna pogodba za dejavnost trgovine priznava delavcem dodatek za delo v deljenem delovnem času v višini 20%, pri čemer je delavec upravičen do dodatka za vsako začeto uro prekinitve dela.
- Enako višino dodatka določa tudi kolektivna pogodba za dejavnost gostinstva in turizma.
- Kolektivna pogodba za javni sektor pa npr. določa dodatek v višini 15 % urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca. Pri tem se dodatek obračuna za vse opravljene ure v deljenem delovnem času.
[izobrazevanje type=”obveznosti-delodajalcev”]
In če delodajalca ne zavezuje nobena kolektivna pogodba?
Če delodajalec organizira delo v deljenem delovnem času in ga ne zavezuje nobena izmed kolektivnih pogodb, je bistvenega pomena:
- da v pogodbi o zaposlitvi z delavcem izrecno opredeli, da bo delavec delal v deljenem delovnem času,
- da sprejme ustrezen pravilnik / interni akt, v katerem bo določil pravila glede opredelitve deljenega delovnega časa in pravico delavcev do dodatka.
Potrebujete pomoč pri pripravi ustreznega internega akta delodajalca? Pišite nam na data@data.si in se z našimi pravnimi strokovnjaki dogovorite za svetovanje ali ponudbo za pripravo ustreznega pravilnika.