Če bi Prešeren bil podjetnik, katere dejavnosti bi moral registrirati?

Če bi Prešeren bil podjetnik, bi bil najverjetneje samozaložnik. Svoje verze, akrostihe in slavospeve Juliji bi zbral, natipkal in prišel na VEM točko DATA, kjer bi odpri samstojno podjetje.

[seminar id=”70677″ txt=”Tudi še tako nor hobi lahko postane vaša nova poslovna priložnost. Ne verjamete?”]

Na ta današnji kulturni praznik, 8. februar 2017, ko Slovenci obeležujemo dan kulture, 168. obletnico smrti dr. Franceta Prešerna, smo si v podjetju DATA dovolili malo več kreativne svobode in – prešernosti.

Prijava na brezplačno izobraževanje

Kako svoje “pisarije” spraviti do izdaje?

preseren-jpg
Avtor: Marko Kern

Mnogi izmed vas pišete spletne bloge, dnevnike, zapise, pesmi, haikuje. Da ne ostanete samo na spletu, se lahko odločite tudi za izdajo v tiskani obliki. To je lahko tudi obstranska dejavnost nekoga, ki, denimo, ima kuharski blog, nato pa želi svoje recepte ne le čim bolj deliti s svojimi bralci, temveč tudi zapisati, urediti in jih izdati ter prodati. Te dejavnosti se lahko lotite tudi kasneje – doregistracija dejavnosti je namreč hiter, brezplačen in enostaven postopek.

Dodatni zaslužek, torej. In kaj morate pri tem storiti? Spodaj smo našteli nekatere dejavnosti, ki jih lahko najdete tudi sami v Standardni klasifikaciji dejavnosti (2008). Avtorsko delo kot tako boste morali za pravnoformalno trženje in prodajo registrirati pod 90.030 Umetniško ustvarjanje.

Iz naslova avtorskih pravic bi moral podjetnik prijaviti dohodek ter od tega plačati davek od dohodkov iz premoženjskih pravic. Dohodek ima vir v Sloveniji, če bremeni rezidenta ali nerezidenta preko njegove poslovne enote v Sloveniji (ZDDPO-2).

Prijava na brezplačno izobraževanje

Samozaložba – registracija dejavnosti

Za izdajo v samozaložbi pride v poštev 58.110 Izdajanje knjig. Če imate pogoje, da se boste ukvarjali s tiskanjem, bo potrebna registracija dejavnosti 18.120 Drugo tiskanje (ta dejavnost se običajno opravlja na obrtni način, za kar boste potrebovali tudi obrtno dovoljenje).

Elektronsko založništvo bo treba registrirati s tem: 58.190 Drugo založništvo in 63.120 Obratovanje spletnih portalov.

Kaj spada pod dejavnosti, navajamo spodaj (povzeto po eVem).

58.110 Izdajanje knjig:

  • izdajanje knjig, brošur, prospektov in podobnih publikacij, tudi slovarjev in enciklopedij
  • izdajanje atlasov, zemljevidov, načrtov ipd.
  • izdajanje knjig na zvočnih medijih
  • izdajanje publikacij na disketah in laserskih in podobnih ploščah
  • izdajanje knjig na internetu

Prijava na brezplačno izobraževanje

58.190 Drugo založništvo:

  • izdajanje, tudi na internetu:
    • katalogov
    • fotografij, gravur, razglednic
    • voščilnic
    • obrazcev
    • plakatov, posterjev, reprodukcij umetniških del
    • reklamnega materiala
    • drugega tiskanega gradiva

Prijava na brezplačno izobraževanje

Samozaložba – kataložni zapis

Samozaložbo lahko v Sloveniji ustanovi vsak, ki je svoje ideje in zamisli prelil na papir in jih želi predstaviti širšemu krogu ljudi. Samozaložnik mora biti kot tak registriran kot fizična oseba z dejavnostjo – s. p.

[oblacek id=2 txt=”Registracija s. p. je hitra, brezplačna in enostavna!” link=’Rezervirajte si svoj termin na 01 600 1530 ali nam pišite na data@data.si!’]

V samozaložbi je avtor hkrati tudi založnik. Založništvo pomeni, da je avtor sam odgovoren za vse, tako za uspešno poslovanje kot tudi za izgubo, v večini primerov pa samozaložnik krije tudi vse stroške. Sam mora poskrbeti tudi za vse založniške funkcije, od proizvodnje, propagande do razpečevanja.

Ko avtor zaključi svoje delo in oceni, da je pripravljeno za objavo, se loti samozaložniškega procesa. Zadnjo korekturo že lektoriranega rokopisa je treba poslati na Narodni in univerzitetni knjižnici, ker mora vsaka knjiga imeti svoj CIP oziroma kataložni zapis, s pomočjo katerega se vodi evidenca o knjigah univerzalna decimalna klasifikacija, ki opredeljuje številsko označevanje vsebine dokumenta (Vir: Wikipedija).

Obvezni izvod publikacije je določeno število publikacij istega naslova, ki so izdane, založene, izdelane, prirejene ali fizično ali elektronsko distribuirane za uporabo v Republiki Sloveniji in ki jih mora zavezanec v skladu s tem zakonom poslati ali predložiti nacionalni depozitarni organizaciji ali ji mora omogočiti njihov prevzem. Več o tem najdete v Zakonu o obveznem izvodu publikacij (ZOIPub).

V rokah samozaložnika je tudi premislek o tem,  kdo bo knjigo prodajal, jo oglaševal in tržil,  kje organizirati literarne večere in druge oblike predstavitev.

Prijava na brezplačno izobraževanje

neformalno_izobrazevanje

Kulturna bera v 2015

  • Slovenske založbe so izdale 5.411 naslovov knjig in brošur, od tega 1.668 naslovov leposlovja: 901 naslov izvirnih slovenskih del in 767 naslovov prevodov (vir: NUK);
  • v slovenskih gledališčih je bilo izvedenih 6.544 predstav, od tega 83 % lastnih in 17 % gostujočih; obiskalo jih je okoli 850.370 gledalcev, od tega 49 % dramske predstave;
  • poklicni orkestri in zbori so v svojih matičnih hišah izvedli 170 koncertov, obiskalo pa jih je blizu 101.100 poslušalcev; izvedli so 1.860 glasbenih del, od tega 42 % del slovenskih avtorjev; 223 koncertov so izvedli na gostovanjih;
  • kulturni domovi so pripravili 15.763 kulturnih dogodkov; približno četrtina je bilo glasbenih, malo manj kot četrtina pa filmskih in videopredstav; vseh prireditev se je udeležilo več kot 4 milijone obiskovalcev;
  • muzeji, galerije in likovna razstavišča so pripravili 3.502 razstavi; te so privabile okrog 2,6 milijona obiskovalcev, od tega 612.000 mladih obiskovalcev;
  • filmski delavci so ustvarili 22 celovečernih filmov, 13 igranih in 9 dokumentarnih, ter 67 kratkometražnih in srednjemetražnih filmov; delovalo je 58 kinematografov; filmske predstave si je tam ogledalo okoli 2,1 milijona gledalcev (vir: SFC);
  • v splošne knjižnice je bilo vpisanih 479.452 članov, kar je nekaj več kot 23 % prebivalcev, izposodili pa so si 25,8 milijona enot knjižničnega gradiva (vir: NUK)

(Statistični urad RS)

Morda vas zanima tudi:

Smo v vas prebudili željo po podjetništvu? Registracija želene oblike podjetja, s. p. ali d. o. o., je na VEM točki DATA brezplačna, hitra in enostavna! Pokličite naše podjetniške svetovalce na 01 600 1530 ali jim pišite na data@data.si ter se dogovorite za individualni termin!

Prijava na brezplačno izobraževanje

[wpsr_facebook]

Leave a Comment

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Scroll to Top