Bonitete – tako kot denarne ali naravne ugodnosti
Bonitete delodajalca predstavljajo vse možne oblike denarnih ali naravnih ugodnosti. Takrat, ko se sprašujemo kaj natančno lahko delodajalec ponuja zaposlenim in/ali njegovim družinskim članom, imamo v mislih proizvode in storitve. Dobrine, ki niso merjene v denarju, marveč v naravi, je seveda težje vrednotiti.
Kako se določa vrednost bonitet?
[oblacek id=6 txt=”Delodajalci, potrebujete pomoč pri urejanju delovno-pravnih razmerij?” link=’Pošljite povpraševanje!‘]
Vrednosti bonitete se določajo na podlagi primerljive cene, katera je posledica delovanja tržnih sil. A vendarle tržne cene ni možno vselej ugotavljati. Posledično se znesek določi na podlagi stroška, ki je nastal pri delodajalcu v zvezi z zagotavljanjem te dobrine. Glede vrednotenja posamezne bonitete delodajalca pa obstajajo tudi zakonsko določene ugodnosti, ki se med seboj razlikujejo.
Preberite tudi: Dodatek za delovno dobo
Denimo skladno z Zakonom o dohodnini lahko med bonitete delodajalca uvrščamo:
- uporabo službenega vozila za privatne namene,
- koriščenje počitniških zmogljivosti delodajalca,
- ugodna posojila,
- popuste pri prodaji blaga in storitev,
- razna izobraževanja,
- zavarovalne premije in podobna plačila,
- pravico do nakupa delnic in preostala darila, ki jih zagotovi delodajalec.
Medtem pa po tretjem odstavku 39. člena taistega zakona – torej ZDoh-2, med bonitete ne sodijo:
- ugodnosti manjših vrednosti, ki jih delodajalec zagotavlja vsem delojemalcem pod enakimi pogoji (npr. uporaba prostorov za rekreacijo),
- plačila delodajalca za dopolnilno izobraževanje in usposabljanje, zdravstvene preglede zaposlenih in cepljenje,
- plačila delodajalca za zavarovanje delojemalcev za nesreče pri delu,
- uporaba parkirnega prostora in računalniške ter telekomunikacijske opreme.
Preberite tudi: Kdaj v pokoj?
Bonitete delodajalcev sodijo med dohodke iz delovnega razmerja
Bonitete delodajalcev sodijo med dohodke iz delovnega razmerja. Potemtakem se tudi davčno obravnavajo kot vsi preostali dohodki iz tovrstnega razmerja pogodbenih strank – slednje mora biti venomer skladno z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1). Davčno osnovo tako predstavlja dohodek iz delovnega razmerja in povračilo stroškov – tistih, ki se vanjo vštevajo, zmanjšan za socialnovarstvene prispevke, katere je dolžan plačevati delodajalec.
V praksi to za zaposlenega pomeni, da se za vrednost bonitete poveča bruto osnova, od katere se obračunava dohodnina in prispevki za socialno varnost.
Pri čemer tiste bonitete delodajalca, ki jih ta pogosto ne zagotavlja delojemalcu ter v kolikor ne presegajo vrednosti 15 evrov v mesecu, se vanjo ne vključujejo. V kolikor pa naveden znesek presegajo, se tudi v celoti obdavčijo. Ravno tako veljajo posebna določila okoli decembrskega obdarovanja otrok do starosti 15 let. Recimo darila, katerih vrednost ne presega 42 evrov, se ne vključujejo v davčno osnovo delojemalca. Edino v primeru, da navedeni pogoji niso izpolnjeni, potem se vrednost darila všteva v celoti.
Ostanite na tekočem: Prijavite se na e-novice
Nenazadnje, delodajalci o obračunu bonitet poročajo na REK-1 obrazcu, če se ugodnost nudi v okviru drugega delovnega razmerja oziroma pa na REK-2 obrazcu.