Vlada je sprejela Strategijo dolgožive družbe. Obenem je naložila ministrstvom, da na podlagi usmeritev iz strategije pripravijo akcijske načrte s predlogi ciljev in ukrepov. Kaj sploh je Strategija dolgožive družbe in kakšni naj bi bili njeni učinki?
[seminar id=”70677″ txt=”Za odprtje podjetja ni nikoli prepozno. Že imate svojo podjetniško idejo?”]
Demografska gibanja spreminjajo starostno strukturo prebivalstva v Sloveniji. Pričakovano trajanje življenja se podaljšuje, delež starejših od 65 let pa narašča. V prihodnjih letih se bodo ta gibanja še okrepila, zato so potrebne prilagoditve na številnih področjih, so pojasnili na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Aktivnosti bodo usmerjene predvsem na:
- trg dela,
- izobraževanje in usposabljanje,
- ureditev sistemov socialne zaščite,
- bivalno in delovno okolje,
- civilno in politično udejstvovanje.
Strategija dolgožive družbe predstavlja okvir za organizirano in sistematično odzivanje na izzive staranja prebivalstva. Družba se in se še bo spreminjala, staranje prebivalstva pa bo treba izkoristiti. Starost torej tudi ni ovira niti za ustanovitev podjetja. Če imate morebitna vprašanja, kakšno obliko podjetja sploh lahko registrirate in kako vašo idejo udejanjiti v praksi, vam nudimo brezplačni izobraževanji. In sicer Zasluži denar s svojim hobijem ali idejo ter Skupinsko svetovanje pred registracijo podjetja. Na voljo pa so vam tudi referenti VEM točke Data. Na njej boste podjetje lahko brezplačno registrirali.
Morda vas zanima tudi:
- Aktivno staranje prebivalstva – kakšna podpora se obljublja podjetjem?
- Oskrbovana stanovanja so lahko dober posel
- Zaposlovanje starejših prinaša modrost, izkušnje in umirjenost
Kaj bo prinesla Strategija dolgožive družbe?
Strategija dolgožive družbe prinaša prilagoditve in spremembe v štirih sklopih:
- zaposlenost/delovna aktivnost (prilagoditve na trgu dela, vključno z izobraževanjem in usposabljanjem, spodbujanje priseljevanja tuje delovne sile);
- samostojno, zdravo in varno življenje vseh generacij (sistemi socialne zaščite, dostopnost do zdravstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe, skrb za zdravje, zmanjševanje neenakosti v zdravju);
- vključenost v družbo (medgeneracijsko sodelovanje, prostovoljstvo, uporaba IKT za komunikacijo, preprečevanje diskriminacije in nasilja v družbi, politično udejstvovanje);
- oblikovanje okolja za aktivnost v celotnem življenjskem obdobju (prilagoditve v gospodarstvu, prilagoditve bivalnih razmer ter prometne ureditve s podporo IKT in tehnoloških rešitev).
[wpsr_facebook]