Z novim Zakonom o čezmejnem izvajanju storitev, ki se bo začel uporabljati s 1. januarjem 2018, službena pot in napotitev na delo ne bosta več časovno razmejeni. Kdaj gre za napotitev in kdaj za službeno pot se bo presojalo vsebinsko.
[seminar id=”70665″ txt=”Za službeno pot potrebujete potni nalog. Kako ga pravilno napisati?”]
Službena pot in napotitev ne bosta več časovno razmejeni
Konkretne opredelitve, kdaj gre za službeno pot, ne najdemo ne v Zakonu o delovnih razmerjih in ne v Zakonu o dohodnini. Zato se službena pot trenutno presoja po pravilniku obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ta določa, da je službena pot krajša od treh mesecev. Daljša pot zaposlenega v tujino pa se obravnavana kot napotitev na delo v tujino. A z januarjem 2018 ne bo več tako. Zakon o čezmejnem izvajanju storitev bo namreč črtal 129. člen omenjenega pravilnika. Člen pa govori o tem, kako sta službena pot in napotitev ločeni med seboj.
Napotitev delavcev na delo v okviru Evropske unije (EU) je natančno urejeno. Evropski predpisi na tem področju ne dajejo nikakršne pravne podlage za časovno razmejitev napotitve od drugih začasnih oblik dela v drugi državi članici EU. Pač pa napotujejo na vsebinsko presojo v vsakem posameznem primeru posebej, so nam pojasnili na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ). Temu bo sledila tudi nova slovenska zakonodaja. Pri presojanju vsebine se bo upošteval dejanski namen dela v drugi državi in vsebina dela, v povezavi z registriranimi dejavnostmi podjetja.
Na MDDSZ opozarjajo še, da črtani 129. člen Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja govori le o tem, da se službeno potovanje, ki traja dlje kot tri mesece, šteje za napotitev. Iz te določbe pa ne izhaja, da je napotitev, krajša od treh mesecev, službena pot.
Delodajalci so namreč delo svojih delavcev neupravičeno prikazovali kot delo v več zaporednih obdobjih, krajših od treh mesecev, so še povedali na MDDSZ. Torej so delo svojih delavcev v tujini za namene inšpekcijskega nadzora prikazovali kot napotitev. Za nekatere druge namene v Sloveniji pa kot službeno pot.
Najpogostejše kršitve pri službenih poteh
Pri opravljanju davčnih inšpekcijskih nadzorov pri zavezancih, ki napotujejo delavce na delo v tujino, so najpogosteje ugotovljene nepravilnosti v zvezi z neupravičenim izplačilom povračil stroškov. To so denimo dnevnice, povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela in terenski dodatek, so nam povedali na FURS. Da boste lahko pravilno uveljavljali stroške službenih poti, morate ustrezno izpolnjevati potne naloge. Tega se lahko naučite na našem seminarju.
Veste, da si dnevnice lahko enostavno izračunate z našim kalkulatorjem?
V nadzorih ugotavljajo tudi nepravilno izkazano šifro zavarovanja napotenih delavcev. V več primerih so namreč ugotovili, da delodajalec pri delavcu zavarovanem pod šifro »001 – osebe, ki so v delovnem razmerju v RS«, z dnem napotitve na delo v tujino ni spremenil šifre zavarovanja. Ta bi morala biti »002 – detaširani delavci«. Pozorni so tudi na neizkazan oziroma nepravilno izkazan dodatek za delo v tujini (detašma).
Na FURS pri nadzorih ugotavljajo še, da zavezanci v večini primerov pri napotenih delavcih kot primerljivo plačo za enaka dela v Sloveniji izkažejo minimalno plačo v Sloveniji. Kljub temu, da zaposleni delajo preko polnega delovnega časa, za praznike ali druge dela proste dneve in bi posledično morala biti izplačana »minimalna« plača ustrezno višja. Delodajalci to opravičujejo z razlago, da jim razliko izplačuje tuje podjetje v državi napotitve.
Na FURS-u sicer menijo, da bo na podlagi novega zakona službena pot oziroma napotitev lažje nadzorovana, saj ne bo potrebno dokazovanje v taki meri kot doslej.
Službena pot in napotitev na delo pa nista edini področji, na katera vnaša spremembe Zakon o čezmejnem izvajanju storitev. Kaj vse se bo spremenilo, preberite v prispevku Sprejet je Zakon o čezmejnem izvajanju storitev. Med drugim bodo zaostreni pogoji za pridobivanje potrdil A1.
[wpsr_facebook]