V kolikor ima delodajalec namen odpustiti delavca, to lahko stori redno ali izredno. Za obe vrsti odpovedi mora imeti delodajalec utemeljene razloge. Vročitev odpovedi pa zahteva posebno previdnost.
Medtem ko so za izredno odpoved razlogi vnaprej predpisani v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1), razloge za redno odpoved najde in utemelji delodajalec sam. Lahko gre denimo za prenehanje potreb po opravljanju določenega dela, lahko za kršenje pogodbenih obveznosti s strani delavca, za neuspešno opravljeno poskusno delo … Odpoved pa delavca lahko doleti tudi v primeru, če se je delodajalcu lažno predstavil. ZDR-1 pa določa tudi, kako mora biti izpeljana vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
[seminar id=”75350″ txt=”Iščete nov kader? Na kaj morate biti pri tem pozorni?”]
Vročitev odpovedi pogodbe na tri načine
ZDR-1 v svojem 88. členu določa, da se mora odpoved pogodbe o zaposlitvi vročiti pogodbeni stranki, ki se ji pogodba odpoveduje. Zakon delodajalcu daje tri možnosti.
Odpoved se lahko vroči osebno, torej v prostorih delodajalca, kar je tudi najpogostejši način vročitve. Delavec je takšno odpoved dolžan prevzeti. Odpoved lahko delodajalec vroči tudi po pošti, a nič več s priporočeno pošiljko. To določbo ZDR-1 je namreč Ustavno sodišče razveljavilo. ZDR-1 pa dopušča tudi, da vročitev odpovedi delodajalec opravi z objavo na oglasnem mestu, ki je dostopno zaposlenim. To pride v poštev predvsem v primeru, ko delavec nima stalnega ali začasnega prebivališča v Sloveniji. Vročitev odpovedi na tovrsten način se šteje za opravljeno po preteku osmih dni.
Veste, da je ustrezna pogodba o zaposlitvi je pogoj za dober odnos med delavcem in delodajalcem? Če imate vprašanja glede sestave pogodb o zaposlitvi, se lahko obrnete na naše pravne strokovnjake. Za termin za pravno svetovanje se dogovorite prek telefonske številke 01 600 1530 ali elektronske pošte data@data.si. V kolikor ste v dvomih glede zaposlovanja novih delavcev, priporočamo obisk brezplačnih seminarjev Podjetnik sem – kaj pa zdaj? in Funkcije za podjetnike.
Kaj so razveljavili ustavni sodniki?
Ustavno sodišče je razveljavilo Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v delu, ki opredeljuje vročanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi po pošti.
Po mnenju sodnikov je bil sporen četrti odstavek 88. člena Zakona o delovnih razmerjih. Omenjeni odstavek namreč določa, da se odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu vroča s priporočeno pošiljko s povratnico na naslov prebivališča, ki je zapisan v pogodbi. Za vročeno pošiljko se šteje prevzem pošiljke. Oziroma če pošiljka ni prevzeta v roku za sprejem, ko poteče osmi dan od prvega poskusa vročitve.
Sporni odstavek je zato sodišče razveljavilo. Pri tem pa je tudi odločilo, da se do drugačne zakonske ureditve za vročanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi po pošti uporabljajo pravila pravdnega postopka o osebnem vročanju.
“Izpodbijana ureditev lahko že v primeru daljše odsotnosti delavca zaradi bolezni ali dopusta povzroči, da se s pošiljko dejansko ne seznani niti do takrat, ko se izteče prekluzivni rok za vložitev tožbe, še zlasti, ker je ta zelo kratek (30 dni od fikcije vročitve). Verjetnost, da se to zgodi, je še večja zato, ker na obvestilu, ki se pusti v poštnem nabiralniku, ni navedeno, kdo je pošiljatelj. Zato delavec ali drugi člani gospodinjstva ne morejo vedeti, da je od delodajalca, kar bi praviloma pri njih povzročilo večjo skrbnost,” je ugotovilo Ustavno sodišče, ki je odločitev sprejelo soglasno.
Vročitev odpovedi odslej po pravilih pravdnega postopka o osebnem vročanju
Zakon o pravdnem postopku osebno vročitev določa v 142. členu. Če vročevalec (pismonoša) naslovniku pisanja ne more vročiti, vročevalec pisanje izroči pošti v kraju, kjer naslovnik stanuje. Naslovniku pa v hišnem nabiralniku pusti obvestilo, da ima 15 dni časa za prevzem pošiljke na pošti.
Če naslovnik v naveden roku pisanja ne dvigne, se šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka, na kar je naslovnik v zgoraj navedenem obvestilu opozorjen. Po preteku 15-dnevnega roka pismonoša pusti pošiljko v nabiralniku naslovnika. S takšnim načinom vročitve se zagotavlja večja verjetnost, da se bo naslovnik res pravočasno seznanil z vročeno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
[wpsr_facebook]