Vlada RS je 30. januarja 2014 sprejela Izvedbeni načrt Jamstvo za mlade 2014–2015, s katerim se je zavezala, da bo vsaki mladi osebi v starosti 15–29 let ponujena zaposlitev (tudi s pripravništvom), usposabljanje na delovnem mestu, vključitev v formalno izobraževanje ali krajša oblika institucionalnega ali praktičnega usposabljanja v štirih mesecih po prijavi v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu RS za zaposlovanje (ZRSZ). Načrt pa ni bil popolnoma dosežen, realizacija je bila pod pričakovanji. V nadaljevanju navajamo vseh 13 razlogov, ki so jih pripravili v okviru poročila projekta na delovnem ministrstvu.
Ste za brezplačni nasvet?
[seminar id=”70677″ txt=”Zaposlite se lahko tudi z dobro idejo ali pa – preprosto – z vašim hobijem! Mi vam brezplačno svetujemo, kako ga spremeniti v biznis!”]
Jamstvo za mlade predstavlja zavezo evropskih držav, da vsaki mladi osebi do 25 let ponudijo kvalitetno zaposlitev, vključitev v izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo v času do štirih mesecev po zaključku izobraževanja ali po nastanku brezposelnosti. Glede na to, da je za Slovenijo značilen velik delež brezposelnih, starih med 25 in 29 let (kot posledica velikega vpisa v terciarno izobraževanje), je bilo Jamstvo za mlade razširjeno na ciljno skupino mladih do 29. leta. O projektu smo že pisali v Jamstvo za mlade, ki po zaključku šolanja težko dobijo zaposlitev: 300 milijonov evrov.
Pridite na brezplačno izobraževanje
Če idejo že imate, registrirajte podjetje TU!
Jamstvo za mlade: realizacija je bila pod pričakovanji
Vlada RS je včeraj sprejela sklep poročila o izvajanju načrta. Kot so zapisali, so bila pričakovanja njegovih učinkov na zmanjšanje brezposelnih mladih velika, žal pa so nekatera ostala neuresničena, saj se nekateri ukrepi, sofinancirani z evropskimi sredstvi, niso izvajali v zadostni meri ali pa se sploh niso izvajali; pomanjkljivo je bilo sodelovanje različnih deležnikov pri implementaciji ukrepov, nekateri ukrepi pa v resnici niso pripomogli k zaposlovanju mladih ali lajšanju prehoda mladih na trg dela. Temeljni namen Jamstva za mlade (JZM), da se vsakemu mlademu brezposelnemu v štirih mesecih ponudi zaposlitev, pripravništvo, vrnitev v izobraževanje ali nadaljnje usposabljanje, ni bil popolnoma dosežen.
Pridite na brezplačno izobraževanje
Med razloge za to, da načrt ni bil v celoti dosežen, navajajo naslednje razloge:
- Realizacija celotnega izvedbenega načrta JZM je bila pod pričakovanji (uspešnost programa je bila povprečno dvotretjinska).
- Medresorsko sodelovanje ministrstev je bilo pomanjkljivo (Ministrstva so k pripravi in implementaciji ukrepov pristopila z različno vnemo in interesom).
- Sodelovanje z mladinskim sektorjem prepoznavamo kot ključno ter izjemno pomembna (navajajo pomembnost odkrite komunikacija med člani delovne skupine in komunikacijska podpora oziroma promocija vseh ukrepov v mikrookoljih, v lokalnih skupnosti).
- Financiranje ukrepov z evropskimi sredstvi je bilo večkrat problematično (Velikokrat se je na sredstva moralo čakati, nekatera sredstva pa naj se v vmesnem času sploh ne bi pridobila. V letu 2015 se iz teh razlogov ni izvajala kar tretjina ukrepov, večina na področju kulture).
- Brezposelnost mladih se ni bistveno znižala (realiziralo zgolj 86 odstotkov od načrtovanih 19.374 vključitev mladih, starih med 15 in 29 let. V letu 2014 pa je bilo celo manj realiziranih vključitev, zgolj 73 odstotkov).
[tweet]Poročilo vladnega izvedbenega načrta Jamstvo za mlade 2014–2015 kaže, da bi rezultati lahko bili boljši. Preverite razloge.[/tweet]
- Povečalo se je število dolgotrajno brezposelnih med mladimi (v povprečju so bili mladi brezposelni nekaj več kot eno leto, to je 12,9 meseca, mladi med 25 in 29 let pa še dlje, kar lahko razumemo kot potrditev, da JZM ne rešuje brezposelnosti mladih, posebno ne v roku v roku štirih mesecev).
- Povečala se je prekarnost med mladimi (med 36 ukrepi je bil le en ukrep, ki je spodbujal zaposlitev za nedoločen čas, in sicer Oprostitev plačila prispevkov za delodajalca).
- Spodbujanje podjetništva je lahko problematično (ukrepi, predvsem subvencije, morajo biti namenjeni brezposelnim mladim in ne podjetjem).
- Najbolj kritična skupina so še vedno NEET, predvsem zaradi neprimernega in nesistemskega naslavljanja (premalo je osredotočanja na mlade, ki niso zaposleni, niso vključeni v izobraževanje ali se ne usposabljajo (NEET)).
- Ukrepi zgodnjega ukrepanja in aktivacije ne pokažejo jasne slike o učinkih (Spodbujamo ukrep Praktično usposabljanje pri delodajalcu v času izobraževanja in vajeništvo, pri čemer je bilo veliko govora o sistemu vajeništva, katerega implementacija se nenehno odmika).
- Podporni ukrepi (in reforme) so lahko izjemno pozitivni.
Če idejo že imate, registrirajte podjetje TU!
- Pri ukrepih za zaposlovanje in usposabljanje je potrebna večja učinkovitost pri subvencioniranju (treba je npr. preprečiti koriščenje subvencij za zaposlovanje tam, kjer bi to potekalo tudi brez državne pomoči. Treba je torej omejiti nenamensko dodeljevanje državnih subvencij, spodbud in pomoči, ki jih podjetja koristijo potem, ko se na podlagi potreb že odločijo za zaposlovanje).
- Brezposelnost mladih je treba reševati sistemsko (potrebno je tudi spodbujanje ustvarjanja novih delovnih mest, ne zgolj prek subvencij, temveč je treba ustvarjati ukrepe, ki zagotavljajo dolgotrajno zaposlovanje mladih).
Pridite na brezplačno izobraževanje
Imate vprašanje v zvezi z registracijo podjetja? Vas zanima, če se bolje izplača odpreti s. p. ali d. o. o.? Naši strokovnjaki vam bodo z veseljem pomagali! Zagotovite si svoj termin na data@data.si ali pa nas pokličite na 01 600 1530! Na DATI vam stojimo ob strani vse od prve sekunde naprej, ko boste začeli razmišljati o podjetništvu! Če še nimate ideje, kje začeti, obiščite katerega od naših brezplačnih izobraževanj in morda se vam porodi krasna ideja za posel!
Če idejo že imate, registrirajte podjetje TU!
Vir: Vladno gradivo
[wpsr_facebook]